Načini in prednosti georeferenciranja knjižničnega gradiva
Methods and benefits of georeferencing library collections

slovenski

2013

letnik 57, številka 2/3

georeferenciranje   formalno georeferenciranje   kartografske zbirke   knjižnične zbirke

Zveza bibliotekarskih društev Slovenije
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Namen: Z množično uporabo spletne kartografije in spletnih geolokacijskih storitev so se spremenili modeli iskanja, uporabniki zahtevajo drugačno predstavitev, navigacijo in vidike odkrivanja knjižničnih enot, pri čemer je prostorsko iskanje s koordinatami v ozadju vsekakor ena od možnosti. Metodologija/pristop: Prispevek temelji na analizi in primerjavi elementov za formalno georeferenciranje v formatih MARC in metastandardih za prostorske podatke ISO 19115 in FGDC CSDMG ter registrov zemljepisnih imen za neformalno georeferenciranje, kot so register in protokol Aleksandrijske digitalne knjižnice, Gettyjev register zemljepisnih imen in GeoNames. Rezultati: Z današnjo tehnologijo bi povezovanje online knjižničnih katalogov z online registri za geografska imena in geografske pojavne oblike, splošnimi geslovniki, wikipedijami in drugimi viri podatkov lahko dramatično spremenilo ne samo geografsko informacijsko iskanje in dostop do kartografskih virov v knjižnicah, temveč tudi do knjižničnih virov nasploh. Omejitve raziskave: Omejeno število primerov, na kakšen način knjižnice izkoriščajo prednosti geografskih imen in geografskih kod v bibliografskih zapisih. Izvirnost/uporabnost raziskave: Rezultati študije so uporabni pri razvoju knjižničarskih storitev, ki slonijo na georeferenciranju bibliografskih zapisov

20.03.2014