URN_NBN_SI_DOC-P7VHKFHZ

127 NAČINI IN PREDNOSTI GEOREFERENCIRANJA KNJIŽNIČNEGA GRADIVA Methods and Benefits of Georeferencing Library Collections Renata Šolar Oddano: 30. 5. 2013 – Sprejeto: 20. 6. 2013 1.02 Pregledni znanstveni članek 1.02 Review Article UDK 025.176 Izvleček Namen: Z množično uporabo spletne kartografije in spletnih geolokacijskih storitev so se spre­ menili modeli iskanja, uporabniki zahtevajo drugačno predstavitev, navigacijo in vidike odkri­ vanja knjižničnih enot, pri čemer je prostorsko iskanje s koordinatami v ozadju vsekakor ena od možnosti. Metodologija/pristop: Prispevek temelji na analizi in primerjavi elementov za formalno geore­ ferenciranje v formatih MARC in metastandardih za prostorske podatke ISO 19115 in FGDC CSD­ MG ter registrov zemljepisnih imen za neformalno georeferenciranje, kot so register in protokol Aleksandrijske digitalne knjižnice, Gettyjev register zemljepisnih imen in GeoNames. Rezultati: Z današnjo tehnologijo bi povezovanje online knjižničnih katalogov z online registri za geografska imena in geografske pojavne oblike, splošnimi geslovniki, wikipedijami in dru­ gimi viri podatkov lahko dramatično spremenilo ne samo geografsko informacijsko iskanje in dostop do kartografskih virov v knjižnicah, temveč tudi do knjižničnih virov nasploh. Omejitve raziskave: Omejeno število primerov, na kakšen način knjižnice izkoriščajo prednosti geografskih imen in geografskih kod v bibliografskih zapisih. Izvirnost/uporabnost raziskave: Rezultati študije so uporabni pri razvoju knjižničarskih storitev, ki slonijo na georeferenciranju bibliografskih zapisov. Ključne besede: georeferenciranje, formalno georeferenciranje, neformalno georeferenciranje, kartografske zbirke, knjižnične zbirke