Čustvena in kontinuirana pripadnost zaposlenih : mednarodna primerjava

slovenski

2011

letnik 48, številka 4

Zaposleni   Zaposlovanje   Upravljanje s kadri   Fleksibilnost   Organizacija dela   organizacijska kultura    pripadnost

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede

Razprave o pripadnosti zaposlenih in raziskovanje tega pojava zadnjih 30 let ne pojenjajo. Ob velikih spremembah v gospodarstvu in družbi je ena izmed njih za pripadnost zaposlenih zelo pomembna - to je fleksibilizacija trga dela in organizacije, ki je v mnogočem spremila način, kako ljudje delajo im živijo. Čeprav je pojav fleksibilizacije trga dela in organizacij v zadnjem desetletju sprva nakazoval, da pripadnost zaposlenih ni več pomembna tako z vidika zaposlenega kot z vidika organizacije, pa so se razprave in raziskave pripadnosti samo še razmahnile. Namen prispevka je prikazati pripadnost zaposlenih z vidika primerjalne in časovne perspektive. Preučili smo spremembe v pripadnosti zaposlenih, ki so se zgodile v zadnjem desetletju. Prispevek prikazuje podatke, zbrane v dveh različnih časovnih obdobjih. Začeli bomo s primerjavo podatkov, zbranih s pomočjo programa ISSP - International Social Survey Programme (Work Orientations II in III) v letu 2005, s podatki iz leta 1997 (zbranih z enako metodologijo). Za nabor podatkov v letu 1997 smo izvedli medkulturno analizo, ki je vključevala sedem držav (Zahodna Nemčija, Vzhodna Nemčija, Madžarska, Japonska, Slovenija, Velika Britanija in ZDA). V tokratni analizi nadaljujemo pregled istih držav in povzemamo spremembe v času. Zanimal nas je predvsem obseg sprememb različnih dimenzij pripadnosti.

19.06.2014