Kljub evropsko podpovprečnemu deležu revnih v slovenski družbi in relativno nizki dohodkovni neenakosti so vsi kazalniki socialne države neugodni in zaskrbljujoči. V prispevku je prikazano, kako se na to problematično stanje odziva slovensko javno mnenje, še zlasti v zvezi z razširjenostjo solidarnostnih vezi. Te niso samo nadrecipročne (ki so sicer zelo redek pojav), pač pa tudi recipročne. Med njimi je smiselno razlikovati dve vrsti recipročnosti, posplošeno in uravnovešeno. Glavno vprašanje prispevka je, kaj se dogaja z obema vrstama solidarnostnih vezi v okolju, kjer se socialna država spreminja v eno ali drugo smer. Primerjanje javnomnenjskih podatkov o (odnosu do) solidarnosti ter deležem družbenega bogastva, namenjenega socialni zaščiti, gre v prid tezi, da večja socialna zaščita sovpada z manjšimi deleži uravnovešene recipročnosti glede na posplošeno recipročnost in obratno. V razmerah preskromne ali odsotne socialne države so ljudje prisiljeni dostop do pomembnih virov kompenzirati z razvijanjem uravnovešene recipročnosti, saj ima pri redukciji tveganj posplošena recipročnost omejen domet.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-OT7Z9A3R

COBISSID

4605797

Objavljeno

05.09.2018

Metapodatki

Citiranje

APA:

Dragoš, Srečo (2016). Socialna država in solidarnost. Teorija in praksa, letnik 53, posebna, str. 148-173, 254. URN:NBN:SI:DOC-OT7Z9A3R from http://www.dlib.si

MLA:

Dragoš, Srečo. "Socialna država in solidarnost." Teorija in praksa letnik 53. posebna (2016) str. 148-173, 254.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OT7Z9A3R>

Teorija in praksa
1964-
(Zbirni zapis)