Prispevek obravnava dopustnost podaljšanja koncesij v slovenskem pravu v luči ustavnih zahtev in prava EU. Podaljšanje koncesije je izenačeno s postopkom podelitve nove koncesije, zato mora biti v obeh primerih praviloma izveden javni razpis. Vendar je že pravo EU izoblikovalo nekatere izjeme, ki pa jih je treba razlagati restriktivno, saj podaljšanje koncesije dosedanjemu koncesionarju izključuje konkurenčnost, posega pa tudi v načelo transparentnosti in enakopravne obravnave vseh potencialnih ponudnikov. To velja tako za koncesije, ki jih ureja primarna zakonodaja EU, kot tudi za koncesije, za katere se uporabljajo (zgolj) načela prava EU. Avtorja ugotavljata, da je v slovenski zakonodaji mogoče najti več različnih oblik podaljšanja koncesije. Po mnenju avtorjev je večina teh oblik ustavno neskladnih oziroma ne sledi zahtevam prava EU. Avtorja zato ugotavljata, da je sprememba v smeri bolj restriktivne ureditve tega instituta potrebna, in pri tem podata nekatere predloge prihodnje ureditve.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-O72TMZU4

COBISSID

206626563

Objavljeno

08.12.2025

Metapodatki

Citiranje

APA:

Štemberger Brizani, Katja, Krajnik, Jan (2024). Dopustnost podaljšanja koncesij. Podjetje in delo, letnik 50, številka 5, str. 758-787. URN:NBN:SI:DOC-O72TMZU4 from http://www.dlib.si

MLA:

Štemberger Brizani, Katja, Krajnik, Jan. "Dopustnost podaljšanja koncesij." Podjetje in delo letnik 50. številka 5 (2024) str. 758-787.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O72TMZU4>