(Ne)uspehi prebivalstvene politike

slovenski

1999

letnik 15, številka 30/31

Slovenija    prebivalstvo    demografski razvoj   populacijska politika   nataliteta 

Slovensko sociološko društvo

V prispevku sem želela opozoriti na omejenost teorij, ki upadanje rodnosti pripisujejo enemu ali manjšemu številu dejavnikov - po navadi ekonomskim ali biološkim dejavnikom - in na pomen kvalitativnih vidikov življenja za odločanje o starševstvu. Posebej sta izpostavljeni teorija o "medgeneracijskem pretakanju blaginje", materialnih in nematerialnih dobrin ter teorija o "optimalni družini", ki teži k vzpostavljanju ravnotežja med "stroški" za otroka in "koristmi" za starše, kar ima za posledico zniževanje velikosti "optimalne družine". To je razlog, da se dvojice v sodobnem svetu odločajo za strategije nizke rodnosti. Z dodajanjem socioloških razsežnosti se širi in poglablja razprava o dejavnikih, ki vplivajo na upadanje rodnosti, in razkrivajo vzroki za nemoč in neučinkovitost pri uveljavljanju ukrepov prebivalstvene politike. Prebivalstveni "optimum" se v praksi določa glede na trenutni položaj in razporeditev politične moči, prebivalstveni ukrepi pa se udejanjajo prek drugih politik, kot npr. družinske, gospodarske, finančne, zdravstvene, socialne in izobraževalne politike, čeprav se njihovi cilji pogosto razhajajo. Prebivalstvena politika tudi ne more biti uspešna zato, ker praviloma zastopa kolektivistične nasproti individualnim in družinskim interesom. Tudi to je razlog, da je spreminjanje rodnostnega obnašanja večinoma posledica splošnega družbenega razvoja in ne prebivalstveno političnih ukrepov.

03.05.2018