Sv. Jurij ob Taboru, Sv. Miklavž in Črni Vrh v Spodnji Savinjski dolini sredi 19. stoletja

slovenski

2008

letnik 18=69, številka 1

Slovenci    Spodnja Savinjska dolina    etnologija    zgodovina    Göthova topografija

Slovenski etnografski muzej
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Pričujoče vrstice objavljajo poglavitne podatke iz Göthove topografije o Štajerskem v 1. polovici 19. stoletja (njeno gradivo o mariborskem in celjskem okrožju je v kopijah od leta 1980 v Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU): o manjših agrarnih naseljih Sv. Jurij ob Taboru (sedež župnije), Sv. Miklavž in Črni Vrh v Spodnji Savinjski dolini. Prebivalci omenjenih naselij so živeli od poljedelstva in živinoreje. Pridelovali so toliko žita in druge živinske krme, da je pridelek zadoščal za potrebe ljudi in živali. Če pa kdaj pridelek ni zadoščal, so ga po potrebi delno kupovali v sosednjih občinah, delno na sejmih v Braslovčah. V Sv. Miklavžu je od 1814 delovala steklarna, ki je izdelovala kredno steklo, to je bilo podobno mlečnemu steklu, namenjeno je bilo predvsem za splošnejso uporabo (steklenice,vrče, kozarce ipd.). V tej steklarni, ki je zgodovina steklarn na Slovenskem doslej ni imela v razvidu, je bilo šest talilnih loncev. Delovala je približno 40 let, približno do srede 19. stoletja. V Sv. Miklavžu in bližnjem območju je prinašalo postranski zaslužek čolnarjenje na Savi. Reka Sava je se v 1. polovici 19. stoletja bila pomembna trgovska pot v avstrijski državi, pomen je izgubila z nastankom južne železnice sredi 19. stoletja.

16.09.2009