Etnolog 18 (2008) SV. JURIJ OB TABORU, SV. MIKLAV@ IN ^RNI VRH V SPODNJI SAVINJSKI DOLINI SREDI 19. STOLETJA Angelos Ba{ 189 IZVLE^EK Pri~ujo~e vrstice objavljajo poglavitne podatke iz Göthove topografje o [tajerskem v 1. polovici 19. stoletja (njeno gradivo o mariborskem in celjskem okro`ju je v kopijah od leta 1980 v In{titutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU): o manj{ih agrarnih naseljih Sv. Jurij ob Taboru (sede` `upnije), Sv. Miklav` in ^rni Vrh v Spodnji Savinjski dolini. Prebivalci omenjenih naselij so `iveli od poljedelstva in `ivinoreje. Pridelovali so toliko `ita in druge `ivinske krme, da je pridelek zado{~al za potrebe ljudi in `ivali. ^e pa kdaj pridelek ni zado{~al, so ga po potrebi delno kupovali v sosednjih ob~inah, delno na sejmih v Braslov~ah. V Sv. Miklav`u je od 1814 delovala steklarna, ki je izdelovala kredno steklo, to je bilo podobno mle~nemu steklu, namenjeno je bilo predvsem za splo{nej{o uporabo (steklenice, vr~e, kozarce ipd.). V tej steklarni, ki je zgodovina steklarn na Slovenskem doslej ni imela v razvidu, je bilo {est talilnih loncev. Delovala je pribli`no 40 let, pribli`no do srede 19. stoletja. V Sv. Miklav`u in bli`njem obmo~ju je prina{alo postranski zaslu`ek ~olnarjenje na Savi. Reka Sava je {e v 1. polovici 19. stoletja bila pomembna trgovska pot v avstrijski dr`avi, pomen je izgubila z nastankom ju`ne `eleznice sredi 19. stoletja. Klju~ne besede: Sv. Jurij ob Taboru, Sv. Miklav`, ^rni Vrh v Spodnji Savinjski dolini, [tajerska, Slovenija, 19. stoletje, Göthova topografja ABSTRACT The article publishes the principal data from Georg Göth's Topographie des Herzogtums Steiermark from the 1st half of the 19th century (the topography’s material on the districts of Maribor and Celje has been preserved in copies at the Institute of Slovene Ethnology, SRC, SASA since 1880); the data relate to the small agrarian settlements of Sv. Jurij ob Taboru (seat of the parish), Sv. Miklav`, and ^rni Vrh in the Lower Savinja Valley. The inhabitants of these settlements made their living from agriculture and stockbreeding. They produced enough grain and fodder for the needs of the people and animals. When the crops fell short they bought grain and fodder either in the neighbouring municipalities or at the fairs in Braslov~e. A glassworks operated in Sv. Miklav` from 1814, producing chalk glass that was similar to milk glass and was mainly for general use (bottles, jugs, glasses, etc.). The glassworks, which has to date been overlooked in the history of glassworks in Slovenia, had six melting pots. The factory operated for about forty years until approximately the mid 19th century. An additional income in Sv. Miklav` and its close environs was provided by boating on the Sava. The Sava was an important traffc route in the Austrian Empire in the frst half of the 19th century, but it lost its signifcance after the construction of the Southern Railway in the mid 19th century. Keywords: Sv. Jurij ob Taboru, Sv. Miklav`, and ^rni Vrh in the Lower Savinja Valley, Styria, Slovenia, 19th century, Topographie des Herzogtums Steiermark Angelos Ba{ Avstrijski nadvojvoda Janez (1782–1859) je na za~etku 19. stoletja dvakrat, leta 1804 in leta 1811, sku{al pripraviti delo, ki naj bi nadrobno popisalo [tajersko. Prvikrat delo ni steklo, naslednji~ je bila bera odgovorov na vpra{alnico, ki jo je poslal vsem nabornim okrajem na [tajerskem, le borna (Schmidt 1951: 59, Kuret 1977: 39, 42). Pozneje se je omenjenega dela lotil Georg Göth, bli`nji sodelavec nadvojvode Janeza. Göth je leta 1831 poslal novo vpra{alnico {tajerskim okrajnim gospostvom ter v letih 1840 in 1842 nadaljnje vpra{alnice {tajerskim okrajnim gospostvom in imenjem, dav~nim ob~inam, `upnijskim uradom in upravam rudnikov in fu`in. Leta 1845 je Zgodovinsko dru{tvo za [tajersko v Gradcu razposlalo vpra{alnico, ki je dopolnjevala prej{nje in je nastala po vsej verjetnosti na Göthovo pobudo (Kuret n. d.: 43). Bera je bila obilna (Schmidt 1951: 65, Kuret n. d.: 43). Zbrano gradivo vsega 190 navedenega dela je po Göthovi smrti leta 1873 pri{lo v [tajerski de`elni arhiv v Gradcu, v njem je dobilo ime Göthova serija. Tisti del gradiva, ki zadeva mariborsko in celjsko okro`je, je leta 1980 pridobil v kserografranih kopijah In{titut za slovensko narodopisje Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. S tem je In{titut za slovensko narodopisje pridobil obse`en in pomemben vir o `ivljenju na vsem Slovenskem [tajerskem v 1. polovici 19. stoletja. Zbirka ima tukaj ime Göthova topografja. Pri~ujo~e vrstice objavljajo poglavitna pri~evanja te zbirke o Sv. Juriju ob Taboru, Sv. Miklav`u in ^rnem Vrhu v Spodnji Savinjski dolini sredi 19. stoletja in sledijo spisom o Lu~ah sredi 19. stoletja, o Braslov~ah sredi 19. stoletja in o @alcu sredi 19. stoletja, prav tako nastalim na podlagi gradiva imenovane zbirke (Ba{ 1983; Ba{ 1988; Ba{ 2007). Pobudo za ta spis je dal prijatelj prof. Milan Natek, upokojeni strokovni svetnik Geografskega in{tituta Antona Melika pri Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani, naj za svoj rojstni kraj, zdaj Tabor, do leta 1934 Sv. Jurij ob Taboru, objavim pri~evanja imenovane zbirke kakor tudi njena pri~evanja za dve bli`nji naselji, prvo, Sv. Miklav` (od leta 1955 Miklav`), drugo, ^rni Vrh: obe sta prete`no v hribovitem obmo~ju, v t. i. [entjurskih hribih. Tako bi lahko postalo delno razvidno `ivljenje v teh krajih v zadnjem obdobju fevdalne dru`bene ureditve. Pobudo sem sprejel in se zanjo prijatelju Natku tudi tukaj zahvaljujem, prav kakor se mu tudi tukaj zahvaljujem za pomo~ pri delu za ta spis in branje tipkopisa. Mag. Janji @agar Grgi~, muzejski svetovalki Slovenskega etnografskega muzeja v Ljubljani, se tudi tukaj zahvaljujem za pomo~ pri pripravi tega spisa za objavo. Druga~e kot drugod v bli`ini, je samo v Sv. Juriju ob Taboru podpisan odgovor na Göthovo vpra{alnico (tamkaj{nji kaplan Anton Gabri~), v Sv. Miklav`u in ^rnem Vrhu odgovori niso podpisani, {lo je najbr` za tamkaj{nja ob~inska pisarja, prav tako ni bil noben odgovor datiran. Vendar je po nekaterih opombah v odgovorih mogo~e zanesljivo sklepati, da so v odgovorih sledili Göthovim vpra{anjem, razposlanim leta 1840 in leta 1842 po vsem [tajerskem. Zbrani podatki se torej nana{ajo na leti 1840 ali 1842, napisani so bili v navedenih letih ali ob morebitni zamudi leto pozneje, z drugimi besedami: sredi 19. stoletja. Sv. Jurij ob Taboru, Sv. Miklav` in ^rni Vrh v Spodnji Savinjski dolini sredi 19. stoletja V spisu uporabljam krajevna imena, kakr{na so bila v splo{ni rabi do okoli leta 1955, ko so v Sloveniji spremenili {tevilna krajevna imena, oblikovana iz imen svetih oseb ali najve~krat iz imen zavetnikov cerkve ali `upnije. Podatke Göthove zbirke o ^rnem Vrhu je objavil `e Niko Kuret (Kuret 1987: 154 d.). Tukaj objavljam nekoliko druga~no besedilo teh podatkov. Moja objava sledi izvirnemu besedilu v enakem zaporedju ali vrstnem redu, v kakr{nem je bil napisan izvirnik, medtem ko je Kuret prevedeno besedilo prerazporedil po svojem na~rtu za izdajo Göthove zbirke. Kuretovo objavo o ^rnem Vrhu sem malenkostno dopolnil, to se mi zdi komaj vredno omembe. Objavil sem napisano besedilo o omenjenih naseljih (ISN ZRC SAZU, Göthova topografja, Sv. Jurij ob Taboru, Sv. Miklav`, ^rni Vrh), razen tistih stavkov, ki zelo 191 nadrobno opisujejo posamezne manj{e dele krajev, ne da bi bili ti podatki pou~ni za razmere v kraju. @upnija Sv. Jurij, imenovana pod Taborom, je sodila v dekanijo Braslov~e in okraj Ojstrica. @upnijska cerkev stoji na manj{i razvodni terasni vzpetini in je bila obdana z okopom – taborskim obzidjem; njegovi stari zidovi so se {e videli ali pa so bili ti zidovi od bli`nje trdnjave, imenovane Tabor. @upnija je bila v prijetnem, delno rodovitnem okolju, na severu je peljala provincialna glavna cesta (Celje–Ljubljana, op. A. B.). V `upniji je bilo takrat na leto povpre~no 50 rojstev in 35 smrti. Na leto so se v povpre~ju poro~ali {tirje pari. Leta 1667 se je `upnija izlo~ila iz mati~ne `upnije Vransko, prej je bila cerkev sv. Jurija njena podru`nica. (Druga~e F. Kova~i~ in R. Vre~er.) Cerkev in `upni{~e sta bila novosezidana in dobro ohranjena. Krstne knjige so bile tu od ustanovitve `upnije. V velikem oltarju `upnijske cerkve je stal kip sv. Jurija, njenega zavetnika. Mesto tukaj{njega kaplana je pred leti ustanovil verski sklad, od leta 1834 je bilo nenehno zasedeno. Tukaj{nje `upni{~e je bilo med francosko zasedbo leta 1809 izropano. [tevilne za`elene anale in dokumente so razmetali in uni~ili. V `upniji sv. Jurij so bili kraji: Tabor, Ojstri{ka vas, Kapla, Pondor, Sv. Miklav`, Loke in ^rni Vrh; vsi so pla~evali davke na okraju Ojstrica. Omenjena gra{~ina je bila tri ~etrt ure hoda oddaljena od `upnijske cerkve; bila je samo {e razvalina. Tamkaj{nje gospodarsko poslopje je takrat delno rabilo za hranjenje `ita in `ivinske krme, delno je rabilo za potrebe gosposkih lovcev. @upnija je bila zelo obse`na, nekatera bivali{~a v njej, ki so bila blizu Kranjskega, so bila dve uri hoda oddaljena od `upnijske cerkve. Pomo~ `upniji je bila omejena za kaplanove potrebe. Trivialna {ola je takrat nastajala, tedaj je tam bila nedeljska {ola, vodil jo je kaplan, imela je 50 u~encev. Angelos Ba{ 192 Del poro~ila o `upniji Sv. Jurij ob Taboru sredi 19. stoletja O dav~ni ob~ini Sv. Miklav` je bilo v odgovorih na poslana vpra{anja ve~ podatkov kakor o `upniji Sv. Jurij. Dav~na ob~ina Sv. Miklav` je le`ala v jugozahodnem delu okraja Ojstrica in je bila od njegovega sede`a oddaljena 7/8 milje1, od po{tne postaje na Vranskem 1/8 milje. Dav~na ob~ina se je raztezala ~ez nekaj visokih in ni`jih hribov, njena zemlja je bila v ravnini in zelo nepomembna. Dav~na ob~ina je na severu mejila na dav~no ob~ino Gomilsko v okraju @ovnek, na vzhodu na okraj Sv. Pavel in na dav~no ob~ino Marija Reka, na jugu na dav~no ob~ino Sv. Lenart. V dav~ni ob~ini Sv. Miklav` je bilo takrat 76 hi{, bile so raztresene; ob~ina je obsegala 2227 oralov2 in 1 Dunajska po{tna milja = 7,5859 km (Vilfan 1954: 59). 2 Oral = 57,55 ara (Simi~ 2004: 389). Sv. Jurij ob Taboru, Sv. Miklav` in ^rni Vrh v Spodnji Savinjski dolini sredi 19. stoletja 51 površinskih sežnjev3 rodovitne in pa 7 oralov in 6 površinskih sežnjev nerodovitne zemlje; imela je 772 zemljiških parcel in 215 stavbnih parcel; v njej je živelo 519 duš. V davčni občini Sv. Miklavž so bili trije potoki: Reka, Gozdnica in Konjščica. V slednji so bile postrvi. Ob Konjščici je od leta 1814 delovala steklarna, izdelovala je kredno steklo (“Kreidenglass”); imela je šest loncev ( “Hafen”) in brusilnico, njen lastnik je bil Johann Friedrich, po priimku verjetno nemškega rodu. Podatke o steklarni v davčni občini Sv. Miklavž je treba dopolniti. Pojem in izraz ''Kreideglass” takrat na Slovenskem nista bila neznana, bila sta toliko znana, da ju je Matej Cigale uvrstil v Wolfov slovar, prevedel ju je v “kredno steklo” (Cigale 1860: 898). V poznejših nemško-slovenskih slovarjih nisem več zasledil krednega stekla. Ali sta besedi medtem prišli iz pogostnejše rabe? Kredno steklo je bilo podobno mlečnemu - - 193 steklu, namenjeno je bilo predvsem za splosnejso uporabo, zlasti kot namizno steklo (steklenice, vrči, kozarci ipd.)4 Glede predpisov s podatki za pripravljanje steklenih mas za steklo na Gornji Glažuti pod Arehom iz leta 1865, o njih je Franc Minafik sodil (Minafik 1966: 290), da so jim sledili tudi v drugih steklarnah na Pohorju, je zelo verjetno, da so tudi steklarji v Sv. Miklavžu pripravljali stekleno maso za kredno steklo podobno kakor pohorske steklarne. Ker je bilo kredno steklo, ki so ga izdelovali v steklarni v Sv. Miklavžu, predvidoma manj kakovostno kakor kredno steklo, ki so ga izdelovali v Gornji Glažuti pod Arehom, so v steklarni v Sv. Miklavžu verjetno uporabljali manj kakovostni kremenčev pesek in manj kakovostno pepeliko kakor v steklarni v Gornji Glažuti pod Arehom, ne pa manjših količin.5 Omenjeni predpis za pripravo steklene mase za kredno steklo se glasi: 100 stotov6 kremenčevega peska, 16 stotov pepelike, 16 stotov sode, 8 stotov apna, 50 stotov steklenih črepinj, 8 lotov7 arzenika, 6 lotov rjavega manganovca (Minafik n. d.: 283). Steklarna v Sv. Miklavžu je izdelovala samo kredno steklo, nikakršne druge vrste stekla. V drugih steklarnah na Slovenskem so v tistem času praviloma izdelovali več kot eno vrsto stekla. Steklarna v Sv. Miklavžu je imela šest loncev ( “Hafen”), torej ni bila najmanjša. To so bili talilni lonci, izdelovali so jih lončarji (Minafik n. d.: 189); Mina fik je talilne lonce neredko imenoval talilnike (Minafik n. d.: passim). Talilni lonci so bili iz nezgorljive gline oz. opeke (Minafik n. d.: 189, 210 d.). Po vsej verjetnosti so bili v oblikovnem pogledu zelo podobni talilnim loncem v steklarnah na Pohorju: ti so bili na sredi trebušasti, zgoraj so imeli lijakast rob (Minafik n. d.: 72). Po vsej verjetnosti je bilo podobno tudi pri polnjenju talilnih loncev in taljenju stekla: v steklarnah na Pohorju so vlivali stekleno maso v talilne lonce in talili steklo povprečno dvajsetkrat na mesec (Minafik n. d.: 247). V zadnjem obdobju fevdalizma so v steklarnah na Slovenskem Štajerskem ponekod v precejšnjem obsegu, ponekod z uspehom izdelovali tudi predmete iz krednega 3 Površinski seženj = 3,597 m2. 4 Ustna razlaga Jožeta Rataja, kustosa zgodovinarja Pokrajinskega muzeja v Celju, dne 8. 4. 2008. 5 Gl. op. 4. 5 Cent, stot = v tistem času ok. 56 kg, “nazadnje neuradna mera zaokrožena na 50 kg, v metričnem sistemu enota za 100 kg”, v: Vilfan 2004: 53. 7 Stot se je delil na 32 lotov po 17,50 g, v: Minarik 1966: 288. Angelos Ba{ stekla. Pohorska steklarna na Rakovcu nad Vitanjem, ustanovljena je bila leta 1781 (Minafik n. d.: 153), v obravnavanem času je bil njen lastnik Ignac Vovk, je imela leta 1838 osem talilnih loncev; nekaj prej je začela izdelovati mdr. kredno steklo. Na leto je takrat izdelala 22.000 "šokov” stekla, od tega 2/3 krednega stekla (Kos 1991: 7)8. Na industrijski in obrtni razstavi v Celovcu leta 1838 je razstavila svoje izdelke. Iz navadnega krednega stekla so bile buteljke, svečniki, luči ipd. Lastnik je za razstavljene izdelke svoje steklarne dobil bronasto kolajno (Kos n. d.: 7). Steklarna v Sv. Miklavžu je svoje izdelke delno krasilno obdelovala. To dokazuje omemba brusilnice v tukajšnjem podatku o njej. Krasilne prvine so ustvarjali z brušenjem. Odvisne so bile od izšolanosti steklarjev za takšno delo in njihovega daru za tovrstno ustvarjanje. Steklarji v Sv. Miklavžu so bili spočetka lahko samo od drugod, domačini so 194 v 1QQÇ lahko pri steklarskem delu sodelovali pozneje, ce so se hoteli v njem izuriti. Leta looo je bilo zapisano, da je steklarna v Sv. Miklavžu “nekoč" prinašala prebivalcem “precej zaslužka” (Janisch 1885: 373). Ker ta steklarna ni bila posebno velika, tudi njeni izdelki niso bili posebno številni, pa tudi delavci niso bili številnejši. Raziskave steklarn na Slovenskem doslej steklarne v Sv. Miklavžu niso imele v razvidu (gl. Kos 1991: 43-49). prav tako doslej komaj kaj vemo o bližnjih savinjskih steklarnah, zato niso mogoče nikakršne primerjave dobička od prodaje v Sv. Miklavžu z dobičkom v drugih bližnjih steklarnah in o smereh, kamor je šla njihova prodaja. Za posamezne steklarne na drugih koncih slovenskega ozemlja je bilo takrat znano, da je šla prodaja marsikdaj v Italijo in Grčijo (Kos n. d.: 49), medtem ko je za pohorske steklarne ugotovljeno (Minafik 1966: 314), da so največkrat izvažale v Italijo, Grčijo, Levante, Egipt in ZDA. Po navedenih podatkih je bil Johann Friedrich lastnik steklarne v Sv. Miklavžu v času, ko je bil podatek napisan, se pravi, na začetku štiridesetih let 19. stoletja, ne leta 1814, ko je bila steklarna ustanovljena. Za Friedricha je znano, da je bil podjeten steklarnar. Ob ustanovitvi steklarne v Dolžu na Gorjancih, leta 1837 jo je ustanovil Johann Rückel z bratrancem Johannom Friedrichom, skupaj sta imela steklarno v Ojstrici; ta naj bi bila delovala pet let, tj. od leta 1832. Zapisano je bilo, da jo bo treba zaradi pomanjkanja lesa opustiti (Valenčič 1957: 63). Steklarna v Dolžu je nehala delovati leta 1854 (Valenčič n. d.: 64 d.) leta 1841 jo je Rückel prodal zavoljo fnančnih težav. Leta 1840 je nameraval Friedrich z Rücklom zato, ker je njuni steklarni v Ojstrici zmanjkalo kuriva, ustanoviti steklarno v Spitaliču blizu Motnika (Valenčič n. d.: 66). Čeprav je Friedrich leta 1841 dobil deželno dovoljenje za ustanovitev steklarne v Spitaliču (Slokar 1914: 539), je ni ustanovil (Valenčič n. d.: 66). O nastanku steklarne v Ojstrici so delno drugačni podatki v odgovorih na Göthova vprašanja, združeno so bili napisani za gospostvi Ojstrica in Podgrad pri Vranskem (ISN, Göthova topografja, poročili gospostva Ojstrica in Podgrad). V njih beremo, da s V izvirniku “Schock”, to besedo je Cigale poslovenil: “kup, množina, kopa, šestdeset” (Cigale 1860: 1409); D. Debenjak, B. Debenjak, P. Debenjak so jo poslovenili: “60 kosov, kopa” (D. Debenjak, B. Debenjak, P. Debenjak 2001: 1017). Za besedo “Schock” je F. Minafik ugotovil, da so v pohorskih steklarnah po kopah in šokih šteli in zaračunavali steklovino, kolikor je “največkrat” obsegala 60 kosov (Minafik 1966: 59, 309). Se drugače: če je bilo za steklarno Rakovec zapisano, da je leta 1838 izdelala 22.000 šokov stekla, je to bilo 1.320.000 kosov stekla; če je bilo od tega 2/3 krednega stekla, je to bilo 880.000 kosov krednega stekla. Sv. Jurij ob Taboru, Sv. Miklav` in ^rni Vrh v Spodnji Savinjski dolini sredi 19. stoletja je bila steklarna za kredno steklo v Ojstrici ustanovljena leta 1790 in da je obse`neje izrabljala gozdove, medtem ko sta bila v ~asu, ko so bili napisani navedeni odgovori, izpri~ana kot njena lastnika Friedrich in Rückel. Mateja Kos je ugotovila, da je bil Friedrich leta 1852 lastnik steklarne v Libojah (Kos 1991: 44). Ta steklarna je leta 1807 nastala iz tamkaj{nje tovarne galuna (od leta 1784) (Cvirn 1992: 168), torej ni bilo mogo~e v {tiridesetih letih 19. stoletja v Liboje prestaviti steklarne iz Sv. Jurija ob Taboru (Janisch 1878: 303). O nastanku steklarne v Ojstrici je druga~e sodil tudi Janko Oro`en, ki trdi, da jo je na za~etku 19. stoletja ustanovil ojstri{ki gra{~ak Ignacij Sen~ar, da jo je leta 1839 kupil Friedrich (Oro`en 1959: 214). Toda Oro`nov spis pogre{a znanstveni aparat (opombe) in ne omenja virov za vpra{anja, ki jih je obravnaval, tako da se na tak{na izvajanja ne 195 upam zanesti. To velja prav tako za Oro`novo sodbo, da je steklarno v Sv. Juriju ob Taboru na za~etku 19. stoletja ustanovil ojstri{ki gra{~ak Sen~ar (Oro`en 1965: 395). O tem ne pri~ujejo drugi viri o tem kraju, tudi ne tukaj navedeni viri. Leta 1885 je bilo zapisano, da je “neko~” (Janisch 1885: 373) delovala steklarna v Sv. Miklav`u, z drugimi besedami pred ve~ leti ali celo desetletji, potemtakem sredi 19. stoletja. Steklarna v Sv. Miklav`u je torej delovala od leta 1814 do pribli`no srede 19. stoletja ali pribli`no 40 let. V bli`ini steklarne je bil mlin, podrejen dajatvam, z dvema mlinskima kamnoma. Take mline so v Savinjski dolini imeli za srednje velike ali manj{e mline. Od steklarne je vodila ozka cesta, vzdr`evali so jo lastniki steklarne, in se po pol ure hoda pri Lokah zdru`ila z okrajno cesto. Po cesti, ki je od Lok vodila proti obmo~ju Marije Reke in po stezi od steklarne proti Trbovljam, so pogosto hodili tudi splavarji (“Flösser”), ki so prihajali s Save. Slednji podatek ni natan~en. Na mirnem toku Save na Gorenjskem so bili znani splavi in z njimi lesna trgovina (Umek 1999a: 276), prav tako so bili znani splavi po izlivu Savinje v Savo (prav tam); tu je {lo praviloma9 za splave, ki so prihajali iz Zgornje Savinjske doline (Umek 1999: 263 d.). Za plovbo po Savi v drugi smeri so uporabljali predvsem ~olne iz enega debla mehkega lesa, nalo`eni so bili s tovorom do 30 stotov (Umek 1999a: 276), na njih so bili {tirje ~olnarji (prav tam). “^olnarjenje po Savi je bilo za ve~ino ~olnarjev postransko delo, ki so ga opravljali tedaj, ko niso bili vezani na delo na lastni kmetiji ali na zemlji{kem gospostvu.” (prav tam) Vo`nja zgornjesavinjskih splavov po Savi od izliva Savinje v Savo je prvi~ izpri~ana v obdobju ok. 1570 (Umek 1999, 263 d.). O splavih na Savi beremo leta 1689 pri Valvasorju (Valvasor 1689: 203), da so preva`ali razli~no blago, vendar se je dogajalo to “zelo redko”. To pomeni, da so zgornjesavinjski splavi vozili po Savi takrat redkokdaj zato, ker splavarstvo v Zgornji Savinjski dolini {e ni bilo tolikanj razvito kakor v poznej{ih obdobjih. Do tega je pri{lo vsaj proti koncu 18. stoletja: leta 1796 je bilo zapisano, da “podlo`niki (gornjegrajskega dr`avnega) gospostva vsako leto splavarijo znatno koli~ino lesa po Dreti in Savinji in naprej po Savi na Hrva{ko, v Slavonijo in Srem, s ~imer 9 Izrecna izjema je bila omemba splavov z litijskega obmo~ja (iz deželnoknežjega gozda {tanga) iz srede 16. stoletja, namenjeni so bili proti Zagrebu: Arhiv Slovenije v Ljubljani, Vicedomski arhiv I/76, III–10. Angelos Ba{ dotekajo temu ozemlju vsako leto znatne vsote denarja … Reke na tem ozemlju dajejo priliko, da podlo`niki te pokrajine … koristno trgujejo s stavbnim lesom in deskami oz. letvami na Hrva{ko in v Slavonijo” (Ba{ 1974: 34). Splavarji iz gornjegrajskega gospostva so skoraj v tistem ~asu izva`ali apno “za ces. magacine na Hrva{kem”, “za magacine naro~eno”, tj. za voja{ke potrebe (Ba{ n. d.: 32). Sava je bila spo~etka samo prometna pot med Kranjskim, [tajerskim in obrobnimi obmo~ji Hrva{kega. Po pridobitvi Banata, nastanku svobodnega pristani{~a v Trstu in regulaciji Save je {la po Savi zlasti trgovina z `itom iz Banata. Proti sredi 18. stoletja je Sava postala poglavitna trgovska pot “v avstrijski dr`avi v smeri vzhod –zahod” (Umek 1999a: 277). V obdobju 1767/1776 je po Savi na leto vozilo 306 do 506 ~olnov (prav tam). Za trgovino po Savi v 1. polovici 19. stoletja doslej ni raziskav (Umek 1964: 196 194–200). Skoraj v istem ~asu pa je ta trgovina zavoljo nastanka ju`ne `eleznice izgubila svoj pomen (Umek n. d.: 54). Natan~no {tevilo ~olnov na Savi v 18. in 1. polovici 19. stoletja, razen ob~asnega najvi{jega {tevila, ni ugotovljeno. Tudi ni ugotovljeno {tevilo ~olnarjev za ~olnarska naselja (14) ob Savi (Umek 1999a: 276), vendar te raziskave niso vedele za ~olnarje v Spodnji Savinjski dolini in jih tudi niso upo{tevale. Iz navedenih podatkov za dav~no ob~ino Sv. Miklav`, da so se po stezi iz Trbovelj do steklarne v Sv. Miklav`u vra~ali ~olnarji s Save, je razvidno, da so ti bili na tem obmo~ju ali morda kje blizu doma. O pla~ilu ~olnarjev je precej napisanega, to so podatki o pla~ilu (Umek 1986: 248, 253 d., 261; Umek 1999a: 276 d.), ne o kupni mo~i tega pla~ila. Podatkov o teh pla~ilih ni mogo~e uokviriti. Resda vemo, da je bilo ~olnarstvo za ~olnarje pomemben, nikakor pa ni bilo edini vir dohodkov. Ne vemo za podatke o drugih njihovih dohodkih. Tudi ne vemo dovolj, za kaj vse so porabljali dohodke in za cene `ivljenjskih dobrin, ki so jih potrebovali. Kupna mo~ ~olnarskih pla~il se po dana{njem stanju raziskav ne dá dognati. Zadnja steza v dav~ni ob~ini Sv. Miklav` je vodila od steklarne proti Sv. Lenartu do steklarne v Zagorju na Kranjskem. To steklarno je dr`ava ustanovila leta 1804, delovala je do leta 1817. Leta 1821 jo je kupil Johann Bapt. Schwarz, po priimku morda slovenskega rodu. Leta 1843 so steklarno preuredili v cinkarno. Leta 1861 je bila blizu na novoustanovljena steklarna v Zagorju (Kos 1991: 47 d.; Granda 1998: 303 d.). V bli`njih gozdovih je gospostvo Ojstrica imelo v lasti 332 oralov in 1299 povr{inskih se`njev gozdov. Prebivalci dav~ne ob~ine Sv. Miklav` so `iveli od poljedelstva in delno od `ivinoreje. V tej dav~ni ob~ini so pridelovali toliko `ita in pa sena in druge `ivinske krme, da je pridelek zado{~al za prehranitvene potrebe ljudi in `ivali. ^e so v~asih premalo pridelali, so po potrebi delno kupovali v sosednjih ob~inah, delno na sejmih v Braslov~ah. Njive so bile po ve~ini kamnite, imele so samo tanko plast rahle zemlje, po kakovosti so {tele bolj za srednje kot dobre. Skoraj pri vsaki hi{i so imeli za ga{enje ognja krevlje (gl. Sketelj 2004: 254 d.), {kafe in lestve. Steklarna je bila zavarovana pri domovinski ( “vaterländisch”) zavarovalnici. Sv. Jurij ob Taboru, Sv. Miklav` in ^rni Vrh v Spodnji Savinjski dolini sredi 19. stoletja Dav~na ob~ina je sodila v dekanijo Braslov~e in v `upnijo Sv. Jurij ob Taboru, bila je pod patronatom gospostva Gornji Grad; zdi se, da se je imenovala po podru`ni~ni cerkvi sv. Miklav`a (prvi~ omenjena leta 1483 (Natek 1976: 510). Med vinogradi na obmo~ju Zar`i{ je takrat stal zidan kri`. Do `upnije Sv. Jurij so imeli otroci najmanj ~etrt ure hoda, najve~ poldrugo uro hoda. Po ranocelnika so hodili v Kaplo ali na Vransko. Kadar se ni posre~ilo zdravljenje doma, je bilo tamkaj{nje zdravilstvo na ranocelni{ki ravni, ne da bi bilo sporo~eno, koliko so ranocelni{ko pomo~ uporabljali. Pokopali{~e je bilo pri `upniji Sv. Jurij. 197 Dav~na ob~ina ^rni Vrh je na severu mejila na dav~no ob~ino Prekopa in na dav~no ob~ino Ojstri{ka vas, na vzhodu na slednjo dav~no ob~ino in dav~no ob~ino Sv. Miklav`, na jugu na dav~no ob~ino Sv. Lenart, najvi{je, na Veliki planini, je kratko razdaljo mejila na de`elno mejo med [tajersko in Kranjsko, na zahodu je mejila na dav~ni ob~ini Zaplanino in Lo~ico. Dav~na ob~ina je obsegala naselji ^rni Vrh in Loke. ^rni Vrh je imel {est, Loke so imele deset hi{, obakrat so bile druga ob drugi. ^rni Vrh je bil eno in 4/8 milj oddaljen, Loke so bile 1 in 3/8 milj oddaljene od sede`a okrajnega gospostva Ojstrica, do po{tne postaje na Vranskem je bilo 1 in 3/8 oz. 1 in 2/8 milj dale~. ^rni Vrh je v hribovju, Loke so bile ob okrajni cesti proti stari gra{~ini Ojstrica. V vsej ob~ini sta bili 102 hi{i in je `ivelo 555 du{. Ob~ina je obsegala 382 oralov in 617 povr{inskih se`njev rodovitne in pa 190 oralov in 190 povr{inskih se`njev nerodovitne povr{ine in pa 1233 zemlji{kih parcel in 195 stavbnih parcel. Najvi{ji hribi v dav~ni ob~ini so bili Velika planina, Krvavica, po obliki podobna glavi sladkorja, na zahodni strani je njena polovica zelo visoka, strma in rde~kastorjave barve, in pa Kozica, Berlo`ni in ^rni vrh. Ob potoku Ojstrica je bil mlin, podrejen dajatvam, s tremi mlinskimi kamni, `aga za deske, malo je delala, in ob potoku v Dolu je bil kme~ki mlin z enim mlinskim kamnom, potemtakem je bil {e manj{i kot omenjeni mlin blizu steklarne v Sv. Miklav`u. V vseh tukaj{njih potokih so bile postrvi. Na sredi Krvavice je bila votlina, podobna cerkvi, prav tako je bila v Kozici globoka votlina, v njej so pred ~asom prezimovali medvedi, tako da se je slovensko imenovala “Berlog”. V jarku Globov{ek je bilo le`i{~e premoga, leta 1804 so tam izkopali rov, pokazalo pa se je, da je bilo to le`i{~e le majhno, tako da so pridobivanje premoga opustili. Med rastlinami v visokih hribih so bila pogostna strupena zeli{~a: omej, naprstanec, vol~ja jagoda (Mlakar 2004a: 683). V zdravilstvu je bilo takrat znano zeli{~e arnika (Mlakar 2004: 12). Okrajno cesto, ki je vodila od gra{~ine Ojstrica do ob~ine Ojstri{ka vas, sta povezovala mosti~ka, takrat nista bila v najbolj{em stanju, vzdr`evali naj bi ju bili ob~ini. Ob~inska vozna pot je vodila od Sv. Jurija do doline Dol in Lo~ice, po tej poti Angelos Ba{ so pogosto hodili proti trgu Motnik v de`eli Kranjski. Druga steza je vodila od steklarne v Sv. Miklav`u ~ez Loke in kraj Lepa trata do gra{~ine Brode ob komercialni cesti (Celje–Ljubljana, op. A. B.). Tretja steza je vodila ~ez ob~ino Sv. Lenart v Zagorje na Kranjskem. ^etrta steza je vodila iz ^rnega Vrha ~ez sedlo Presedlje v [entgotard. Peta steza je vodila iz ^rnega Vrha v Lo~ico pri Vranskem. V tej ob~ini je gospostvo Ojstrica imelo 871 oralov in 660 povr{inskih se`njev gozdov. Poglavitna dejavnost v ob~ini je bila poljedelstvo. Pridelek `ita, sena in drugega v ob~ini je v celoti zado{~al za potrebe ljudi in `ivali. Njive so bile po veliki ve~ini pe{~ene, po kakovosti so bile med srednjimi in dobrimi. Ve~ina prebivalcev je uporabljala veliko povr{in za poletno pa{o rogate `ivine ali pa so jo imeli v hlevih in jo krmili s poko{eno travo (s senom in otavo, op. A. B.), poznali so torej tudi hlevsko `ivinorejo. Na obmo~ju Lok je bila gra{~ina Ojstrica, takrat je bila razvalina, z `itno ka{~o in pripadajo~im mlinom, oboje je bilo last gospoda Vincenca Perka. Dobre ~etrt ure hoda dale~ je bila prastara razvalina, zapu{~ena razvalina Stara Ojstrica. Ta razvalina je imela nekaj podzemskih prostorov, v njih je pred {estimi leti izkopaval neki kmet, da bi tam na{el denar, izkopal pa je razli~ne kosti, za katere ni bilo ugotovljeno, ali so ~love{ke ali `ivalske, in pa ~ez 40 stotov `eleznih krogel, po velikosti podobnih le{niku. Ob~ina je bila v dekaniji Braslov~e in v `upniji Sv. Jurij. Benefcij na gra{~ini Ojstrica je bil leta 1824 prenesen na gra{~ino Podgrad pri Vranskem. Ko so pred pribli`no desetimi leti podrli gra{~ino Ojstrica, so podrli tudi tamkaj{njo kapelo. Na Lepi trati in nad Lokami sta stala dva zidana kri`a. Ob~ina nima {ole, najbli`ja {ola je dve uri hoda dale~, otroci so obiskovali {olo samo ob nedeljah, vodil jo je vsakokratni kaplan v `upniji. Ob boleznih so hodili po ranocelnika v Kaplo. LITERATURA IN VIRI BA[, Angelos 1974 Savinjski splavarji. Ljubljana : Cankarjeva zalo`ba. 1983 Lu~e sredi 19. stoletja. Savinjski zbornik 5, str. 480–484. 1988 Braslov~e sredi 19. stoletja. Savinjski zbornik 6, str. 110–112. 2007 @alec sredi 19. stoletja. Etnolog 17, str. 251–257. CIGALE, Matej 1860 Deutsch-slovenisches Wörterbuch. Laibach : J. Blasnik. CVIRN, Janez 1992 Liboje. V: Enciklopedija Slovenije. 6: Krek-Marij. Ljubljana : Mladinska knjiga. Str. 168–169. DEBENJAK, Doris; DEBENJAK, Bo`idar; DEBENJAK, Primo` 2001 Veliki nem{ko-slovenski slovar. Ljubljana : DZS. GRANDA, Stane 1998 Steklarna Zagorje. V: Enciklopedija Slovenije. 12: Slovenska n-Sz. Ljubljana : Mladinska knjiga. Str. 303–304. JANISCH, Josef Andreas 1878 Topographisch-statistisches Lexikon von Steiermark : mit historischen Notizen und Anmerkungen. Bd. 1. Graz : Leykam-Josefstahl. 1885 Topographisch-statistisches Lexikon von Steiermark : mit historischen Notizen und Anmerkungen. Bd. 2. Graz : Leykam-Josefstahl. Sv. Jurij ob Taboru, Sv. Miklav` in ^rni Vrh v Spodnji Savinjski dolini sredi 19. stoletja KOS, Mateja 1991 Steklo. V: Gradovi minevajo, fabrike nastajajo : industrijsko oblikovanje v 19. stoletju na Slovenskem. Ljubljana : Narodni muzej. Str. 43-49. KURET, Niko 1977 Slovensko narodopisno gradivo v zamejskih zbirkah. Slovenski etnograf 30, str. 37-55. 1987 Slovensko [tajersko pred mar~no revolucijo 1848 : topografski podatki po odgovorih na vpra{alnice nadvojvode Janeza (1811) in Georga Götha (1842). Del 1, sn. 2. Ljubljana : SAZU. MINARIK, Franc 1966 Pohorske steklarne. Maribor : Obzorja, 1966. MLAKAR, Vlasta 2004 Arnika. V: Slovenski etnolo{ki leksikon. Ljubljana : Mladinska knjiga. Str. 12. 2004a Vol~ja jagoda. V: Slovenski etnolo{ki leksikon. Ljubljana : Mladinska knjiga, str. 683. NATEK, Milan 1976 Miklav` pri Taboru. V: Krajevni leksikon Slovenije. Knj. 3. Ljubljana : Dr`avna zalo`ba Slovenije. Str. 509-510. ./99 ORO@EN, Janko 1959 Kratka zgodovina rudarstva in industrije v Spodnji Savinjski dolini. Savinjski zbornik 1, str. 214- 230. 1965 Preteklost Savinjske doline od davnih do dana{njih dni. Savinjski zbornik 2, str. 322-415. SCHMIDT, Leopold 1951 Geschichte der österreichischen Volkskunde. Wien : Österreichischer Bundesverlag. SIMI^, Vladimir 2004 Oral. V: Slovenski etnolo{ki leksikon. Ljubljana : Mladinska knjiga. Str. 389. SKETELJ, Polona 2004 Krevelj. V: Slovenski etnolo{ki leksikon. Ljubljana : Mladinska knjiga. Str. 254-255. SLOKAR, Ivan 1914 Geschichte der österreichischen Industrie und ihrer Förderung unter Kaiser Franz I. Wien : F. Temp-sky. UMEK, Ema 1964 Trgovski promet po Savi v XVIII. stoletju. V: Kronika 12, {t. 3, str. 194-200. 1986 Plovba po Savi v 18. stoletju. V: Zgodovinski ~asopis 40, {t. 3, str. 233-268. 1999 Promet po Savi in mitnina v Kr{kem (1569-1574). V: Gestrinov zbornik. Ljubljana : ZRC SAZU. Str. 263-270. 1999a Promet po Savi in Ljubljanici. V: Gestrinov zbornik. Ljubljana : ZRC SAZU. Str. 271-278. VALEN^I^, Vlado 1957 [e nekaj steklarn na Kranjskem. V: Kronika 5, {t. 2, str. 61-68. VALVASOR, Janez Vajkard 1689 Die Ehre des Hertzogthums Crain. Zweyter Theil. Laybach : zu fnden bey Wolfgang Moritz Endter ... VILFAN, Sergij 1954 Prispevki k zgodovini mer na Slovenskem s posebnim ozirom na ljubljansko mero. V: Zgodovinski ~asopis 8, {t. 1, str. 27-86. 1980 Zemlji{ka gospostva. V: Gospodarska in dru`bena zgodovina Slovencev. Zgodovina agrarnih panog. Zv. 2, Dru`bena razmerja in gibanja. Ljubljana : Dr`avna zalo`ba Slovenije. Str. 75-239. 1996 Pravna zgodovina Slovencev. Ljubljana : Slovenska matica. 2004 Cent. V: Slovenski etnolo{ki leksikon. Ljubljana : Mladinska knjiga. Str. 53. Angelos Ba{ BESEDA O AVTORJU Angelos Ba{, dr., etnolog. Bil je profesor na Filozofski fakulteti v Ljubljani in znanstveni svetnik Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Raziskoval je ve~inoma obla~ilno kulturo in agrarno gospodarstvo na Slovenskem od poznega srednjega veka do srede 19. stoletja in pa geografsko omejene skupine prebivalstva, za katere je bila zna~ilna dolo~ena gospodarska dejavnost. Njegova bibliografija obsega 631 enot. Uredil je Slovensko ljudsko izro~ilo (1980) in Slovenski etnolo{ki leksikon (2004). ABOUT THE AUTHOR Angelos Ba{, Ph. D., was an ethnologist. He was the professor of the Faculty of Arts, Ljubljana, and scientific collaborator of the Scientific Research Centre, Slovene Academy of Sciences and Arts. His research was mostly dedicated to the dressing culture and agrarian economy in Slovenia from the Late Middle Ages to the mid 19th century, and to geographically limited groups of the population, who carried out specifc economic activities. His bibliography includes 631 units. He edited Slovensko ljudsko izro~ilo (1980) and Slovenski etnolo{ki leksikon (2004).