A comparison of school effectiveness factors for socially advantaged and disadvantaged students in ten European countries in TIMSS 2011

angleški

2014

letnik 25, številka 3/4

vzgoja in izobraževanje   učni dosežki   učenci   preverjanje znanja    TIMSS    mednarodne raziskave   matematika    naravoslovje 

Slovensko društvo raziskovalcev šolskega polja
(Obvezni izvod spletne publikacije)

V zadnjih desetletjih je raziskovanje šolske učinkovitosti naredilo velik napredek v smislu doslednega ugotavljanja šolskih lastnosti, povezanih z učno uspešnostjo. Vendar pa kritiki tovrstnih raziskav trdijo, da medtem ko naj bi izkazovale vključevanje in celovitost, teoretični modeli teh raziskav pogosto zanemarjajo potrebe otrok iz prikrajšanih okolij. Argument, na katerem temeljita kritika, je, da učenci iz socialno prikrajšanih družin živijo in se učijo v različnih kontekstih, zato pa imajo različne izobraževalne potrebe od njihovih socialno bolj privilegiranih vrstnikov. Da bi prispevali k razpravi o tej temi, smo v prispevku empirično preverili nedavno razvit teoretični model raziskovanja šolske učinkovitosti, in sicer z dvema vzorcema - na prikrajšanih in na neprikrajšanih učencih. Z uporabo HLM analiz smo ocenili prileganje našega izbranega teoretičnega modela v dveh vzorcih ter primerjali rezultate desetih evropskih držav. Uporabljeni podatki so bili zbrani v mednarodni raziskavi Trends in International Mathematics and Science Study (TIMSS - Trendi v znanju matematike in naravoslovja) leta 2011, ki jo koordinira IEA (International Association for the Evaluation of Educational Achievement - Mednarodna organizacija za merjenje učinkov izobraževanja). Naši rezultati so pokazali, da se na splošno analizirani teoretični model raziskovanja šolske učinkovitosti bolje prilega na podatke nepriviligiranih učencev v večini držav. V zaključku članka pojasnjujemo implikacije naših ugotovitev, tako za raziskovanje kot politike na področju izobraževanja.

19.04.2017