Opis
Povzetek. V japonski družbi obstajata dve tendenci - del sprememb gre v smeri značilnosti zahodnih družb, del sprememb še vedno odraža japonske posebnosti. Ocenjevanje spremembe (vsake, ne le) japonske družbe z vidika konvergenčne in nekonvergenčne teorije pa je koristno - ob predpostavki, da smo odprti za argumente obeh, ne le ene "resnične" teorije. Korist je v tem, ker vsaka poudarja en del značilnosti, in ko spoznamo obe plati, lahko lažje izoblikujemo svoje stališče. Zavedati pa se moramo, da vsaka teorija, bodisi konvergenčna, ki poveličuje vlogo trga in konkurenčnega boja, bodisi nekonvergenčna, ki poudarja vlogo institucij, zelo odseva vrednote, ideologijo, celo metodološko in disciplinarno usmerjenost oziroma pristranost njenih tvorcev oziroma pristašev in zagovornikov. Pomembnost konvergenčne teorije je v neprestanem opominjanju na velik pomen tržne konkurence in tržne logike v gospodarstvu, pa tudi v politiki in na drugih družbenih področjih. Vse večji del svetovnih dogajanj, zlasti gospodarskih, pa tudi procesov v skoraj vsaki državi, ki je stopila na pot razvoja, ni mogoče razumeti, če se osredotočimo samo na institucije in pozabimo na trg. Pomembnost nekonvergenčnih zagovornikov, ki trdijo, da se Japonska bistveno ne spreminja,je v tem, da opozarjajo na dolgotrajnost in trdoživost navad, politik, vzorcev obnašanja in delovanja. Njihova pomanjkljivost pa je v zanemarjanju in podcenjevanju trga, moči konkurence, tržnega povpraševanja. Težko verjamejo, da se lahko še tako dobro utečena razmerja in dolgoletna prepričanja čez noč spremenijo in pozabijo.