Tomaž KRPIČ
Schüizu je uspelo citxlaino razdclati notranjost posameznika. Zato lahko rcCemo, cia je Sihiitzov konrepi vctlenja usirezm) ilopf>lnilo .Vleailovemu konceptu delcv vanja.
Pri površnem branju bi nas ntonla lahko zaneslo in hi prehitro sklepali, da prepušča Schütz večjo .samo.stojnost posamezniku kakor |)a ilružbenim strukturam, pač v smi.slu, da je p<jsameznik družbeni subjekt. (Jbratno |>a naj bi .Meail preilpostavljal nadvladanje ilružbenih struktur nad |XJsameznikom. V tej točki .sta si .\lead in Schütz vendarle enaka. Čeprav ju ne ilruži metoda analize, pa sta si neverjetno sorodna pri težnji, da bi prestavila interes za eniiteino razumevanje položaja družbe s preusmeritvijo raziskovanja iz zunanjosti posameznikovo notranjost, kjer naj bi .se nahajala dejan.ska družbena struktura. V obeh teoretskih pristojjih je izrecno |xnidarjcno, da ne moremo retluciraii niti posameznika na izključno družbeno niti družbenega .samo na iiulividualno perspektivo. Tako Mead kot .Schütz trdita, tla je posameznik nosilec družbenih struktur, a zaradi tega posameznik ni že kar subjekt. Oba omejujeta pozici|(} po.sameznika v družbenem .svetu na možnost spreminjanja od zunaj pridobljenih družbenih vsebin. .MeatI injenuje proces spreminjanja dialog jaza z menoj. Schütz pa s poniembnimi drugimi mi.sli na delovanje družbenih struktur, na katere posameznik bodisi reagira ugodno ali pa jih zavrača in po možnosti ustrezno .spreminja.
Ko rešujeta .Mead in Schütz težave, ki jima jo povzroči preusmeritev .sociološkega jiristopa v per.sonalistično paradigmo novo nastali prazni prostor med po.samezniki, ki je bil pred tem meti tirugim zapolnjen z tlružbenimi .strukturami. se oba t)dločita za edinega ustreznega nosilca, ki z lahkoto prečka nastalo polje meti posamezniki. \'ztrajata na tem, tla je edini dober posretinik med deltv vanjem in razunievanjem, s katerim lahko posamezniki gradijo družbeni svet, le jezik in njegova neposredna uporaba, govor Pri razlagi funkcije jezika v družbenokulturnem .svetu za preseganje odprttxsti pro.sttira med po.samezniki. je še najmanj prepričljiv .Schütz, kar gre pretežno na račun njegovega interesa, tla bi fenomenološko pojasnil delovanje posameznikovega \edenja v \sak<xlnevnem življenju. Ttj ga nevarno zbliža s psilu^logizmom. Na tem mestu se bolje odreže .MeatI, ko jezik in njegovo gtnorno dejanje pt>nazori s simbolno gesto.
Čeprav z njuno pomočjo skušamo |X)veza(i dva različna koncepta, delovanje in razumevanje, s pomočjo uporal>e pojma jezika, pa .se mi zdi, da smo šele prav krenili na teoretsko pot personali.stične .sociologije'. .Mt)je mnenje je, da moramo nujno preučili možnost, da v vmesni prostor, kot neke vrste pretvornik meti enim in drugim področjem (področjem razumevanja družlienega sveta ter potlrtx^jem .socialnega delovanja) postavimo človekovo telo kot edini ustrezni mehanizem, ki lahko s .svojim tlelovanjem transformira človekovo delovanje v smiselno razinnevanje in obratno. Ibtla o vlogi in pomenu človekovega telesa za \ z|X)stav-Ijanje družbe mortla ktlaj tirugič. Nam preostane le .5e tt), da povežemo delovanje in razumevanje v družbenem v naslednjo definicijo: družba je pojem, ki ga posameznik zaradi lastne izkušnje in znanja, ki mu ga posredujejo drugi v vsak-
• himvinhiu) liiiff) hti jirl tem otllgnila null konnilirim soclnlugiiri. bi si meti tiriigim jemliv MciiiUi lii Sc/iiilzti Liiismjo oi/sbiiCiio ili-sbn (nlc/ lnvifr.wm Xernh/uvl /W7. /n liii/i Slniiixs iii Qiiliiii IW7).
Tomaž KRPIČ
ilanji siiiibolični interakcij, napolni z lastno strategijo inišlenja. ki se bolj ali manj ujema z strategijami mišljenja drugih posameznikov. Pf).sanieznik v dani situaciji interpretira delovanja drugih zaradi svoje la.stne osebne zaloge vedenja.
i.rrnuATijR.v
Ailani, Franc 1WS IVnmiienologija \ s:ikclanjcga Zivljcnskega sveta kol izlioii i/ kri/e ipozi-
ii\isiiiiKj;a)tlružh<)slcwia !V()\':i rtiija. r)5-<?C>. 1597 llarihcs, Kolaml. 1990. Reiorika slatih l-k-im-mi semi(>k)gije. I.iubljana: .ŠKU(M-I". Ik-nialioldjohn. 1993 Cognition l-ngclwxKi Clifis; IVcntice H,ill McmvnLsie, l-mil 19N8. Prubkini .<ipl().MK- lingvisiikc l.jubljana; .•^KriC KI-Ikrgor. IVter in r.utkmaiin Tliomas 19H8. Družbena konstrukcija «'alno.sti. I.|ubl|aii:<: Cankarje«! /.alo;ba
Dennett, Danici 1991. Oinsciousncss l-xplained Boston: l.ittle. Urown and co.
Ciiiklen.s. Anthony. 1993. StKiology. Cambridge: I'olity l'ro.>is
l.angerSu/jin. 1967. l"ilo/olija u novome kljuCu. Beograd: I'rosvvta
l.uckniann, T!ioma.s. 1992.1'roiosociologija kot protop.sihologija. Nova revija, 120, 398-106.
I.iickmann, Thomas. 1997. Nevidna religija, l.jubljana: Krtina.
■Me.id. Gc-org Herbert. 193«. The Philosophy of the Act. Chichago: Tiie University of Chichago Press.
Mead, Georg Herbert. 1962. .Mind. .Self, Society. Chichago: The University of Chichago Pre.ss.
Rutar, Dušan 1995. Psihologija .skozi psihoanalizo: X. del Gcorg Herbert .Mead. Anthropos. 1-2. 39-59
.Sclieihe. Karl 1995. .Self Studies: The Psychology of Self anti Identii y I.< >nd< )n: Praeger .Sthutz. Alfred in l.uckmann Thomans. 1974. The .Structures of the I.iJe-WOrkI l.onilon: lleineniann.
Scluit/. Alfred 1970. Collected Papers III: Studies in Phenonienological Philosophy. The
1 laguc: .Martinas Nijhoff .S< hCitz, Alfred. 1967. The Phenomenology of the .St>cial World. Nortwesteren Uniwrsiiy Press. Strau.s.s, Clauilia and Naomi Quinn 1997. A Cognitixv Theory of Cultural Meaning.
Cambridge: Cambridge university Press. Zerubawl. lA'iatar 1997. .Social .Mindscapes: An Invitation to Cognitiw .Sociology l.ondon: Harvard I'nixersity Pre.ss.
BoQomil FERFII.A'	'/.viRNi
^	ZNASSrVHM
CIAMIK
JAPONSKE REFORME
Povzetek. V japonski družbi obstajata ciiv tendenci - de! sprememb fire v smeri značilnosti zahodnih družb, del spiv-memb ie ivdno odraža Japonske posebnosti. Ocenjeirinje spremembe (fsake, ne le) Japonske družbe z vidika konrer-genčne in nekonrergenčne teorije pa Je koristno - ob pred-postaiki. da smo odprti za argumente obeh. ne le ene -resnične" teorije. Korist Je v tem, ker tvaka poudarja en del značilnosti, in ko spoznamo obe plati, lahko lažje izoblikujemo svoje staliSče. Zavedati pa se moramo, da vsaka teorija. bodisi konvergenčna. ki poveličuje vlogo trga in konkurenčnega boja. bodisi nekonveigenčna, ki poudarja vlogo institucij, zelo odseva vrednote, ideologijo, celo metodološko in disciplinarno usmerjenost oziroma pristna-no.'>t njenih tvorcev ozimma pristašev in zagovornikov. Pomembnost konvergenčne teorije Je v neprestanem opominjanji! na velik pomen tržne konkutvnce in tržne logike v goslx>darstvu. pa tudi v politiki in na drugih družbenih področjih. Kw večji del svetovnih dogajanj, zlasti gospodarskih, pa tudi procesov v skoraj vsaki državi, kije stopila na pot razvoja, ni mogoče razumeti, če se osredotočimo samo na institucije in pozabimo na trg. Pomembnost nekonvergenčnih zagovornikov, ki trdijo, da se Japonska bistveno ne spreminja. Je v tem. da opozarjajo na dolgotrajnost in trdoživost navad, politik, vzorcev obna.šanja in delovanja. Njihova pomanjkljivost pa Je v zanemarjanju in podcenjevanju trga. moči konkurence, tržnega potpmševanja. Težko verjamejo, da se lahko še tako dobro utečena razmerja in dolgoletna prepričanja čez noč spremenijo in pozabijo. Ključni pojmi: reforme, konvergenca, nekonvergenca, Japonska
.Iapon.sk:i je zadnja leta doživela pomembne spremembe na \ saj treh ključnih področjih:
1. Na notranjepolitičnem področju se je končala absolutna prevlada liberalne demokratske stranke (LDS), ki .sedaj o.staja vladajoča stranka samo v koalicijski ali drugi povezavi s preostalimi političnimi strankami. Njenih 38 neprekinjenih
' Dr. tiiigomil Ivr/ila. reitiii Imifeaur no liikiitMi zn (tmitjenv ivite.
"olMastnih let" pomeni "najdaljše olxlobje neprekinjene konservativne vladavine med industrializiranimi demokracijami" (Pempel 1997, 338). Ali .se bo njeno dosedanje upadanje moči .še nadaljevalo, je odvisno od toliko okoli.ščin in tlejavnikov, da nima smisla karkoli napovedovati.
2. Zadnja leta številni podatki kažejo na skokovito usihanje gospodarske rasti in resne probleme, s katerimi .se danes srečuje japonsko go.spodarstvo. .3. Tudi na področju mednarodnih odno.sov so .se razmere spremenile. Skorajda "bratska ljubezen" med Japon.sko in ZD.\, ki je iz.šla iz pookupacijskega obdobja in .se okrepila med hladno vojno, ko je Japonska predstavljala ameriški branik pred koi»imistično Kitaj.sko in Sovjetsko z\ ezo, .se je v osemde.setih in devetde.setih letih po.šteno ohladila. K temu .so prispevali zlasti ogromni trgovinski pre.sežJti, ki jih Japonska še povečuje v kriznem obdobju - zaradi zmanjšanja domačega povpraševanja in zmanj.šanega u\o/j, da ne omenjam tradicionalne japonske uvozne, tržne in celo naložbene zaprtosti (1991. leta je imela Japon.ska le 135 ameri.ških dolarjev direktnih tujih naložb na prebivalca, v primerjavi z Veliko Britanijo, ki je imela 3'100 ameriških dolarjev na prebivalca, Francijo 2200 dolarjev, ZDA 1700 in .Nemčijo 1500 ameri.ških dolarjev na prebivalca - Pempel 1997, 353). •Samo za primerjavo povejmo, da je Slovenija v letu 1996 imela 915 ameriških dolarjev direktnih tujih naložb (Slovenia: \ Plače to Invest 1997, 2).
Ob izbruhu zalivske vojne so .se pokazale velike razlike med ameriškim in japonskim konceptom japon.ske varno.sti, kar je privetllo do redeliniranja vloge japonskih samoobrambnih sil v mednarodnih voja.^kih posredovanjih. Diskusije o varnostnih in zunanjepolitičnih poveza% ah z ZDA so v devetdesetih letih dobile, do še pred nekaj leti nepredvidene, nove razsežnosti celo med člani LDS, ki so znani kot tradicionalni zagovorniki povezano.sti z ZDA. Številne je pričela skrbeti možnost, da bo Kitajska zamenjala Japon.sko v vlogi glavnega ameriškega azijskega zaveznika.
V kak.šni snicri gredo japonske go.spodar.skc in politične sprctncmbc?
Opisane tektonske spremembe so povzročile spreminjanje praktično v.seh značilnosti japonske družbe. V tem razdelku bomo torej govorili o spremembah, njiho\em obsegu in smereh razvoja, kar jc dokaj spolzko področje, saj se spre-memlje dogajajo ves čas, pa tudi ocenjevati, kdaj so spremembe bistvene, ktlaj pa srednje ali manjše, je dokaj negotovo.
Prav gotovo ne smemo pozabiti na element nepretrganosti - spremembe vedno izhajajo iz nekega stanja, ki ga potem vedno nosijo v sebi. saj stvari ni mogoče spremeniti čez noč. To velja tako za instrumentalni, še posebej pa za institucionalni del ekonomskega in političnega si.stema'.
S tem pa smo že prešli na teren konvergenčtio - nekonvergenčne debate. Ko .sem omenil in.stitucionalni del ekonomskega si.stema, moram dodati, da vanj vključujem tako Formalne kot neformalne in.siitucije. S formalnimi institucijami
' (Hej s/ilfl razmerij meil iihema tlehmui nnsliiHlamkena in jKililiCiiena sistema, bi sem i>a nizril v mUilts. Ivrjilti m4
raziimfin vse zakone, predpise, pa Uidi vse tjblike organiziranja od podjelniSko-korporativnega, delničarskega, vladnega, strankarskega pa tlo družinskega, šolskega, športnega in religioznega. Z nerornialniiiii insiitui ijami pa r.izuincni v.se tiste vzorce obna.šanj, norm in vretlnot, ki. čeprav ne inailno zajjisana in podprta, prav tako pomembno vplivajo na ravnanje po.sameznikov, .skupine oziroma družbe in države \ celoti. Prav za ta del ekonomskega in političnega .si.stema, ki ga običajno ekcjnomisti pozaliljajo. .sociologi in politologi pa preveč poudarjajo, .saj pt) logiki delitve dela med znano.stmi vsaka proučuje le eno, "svojo" plast družbe, velja, ila je bolj tradicionalen in bolj oilporcn na .sj^remembe kot drugi, bolj na tržno ilogajanje vezani instrumentalni del. .\'pr.: če .se tloliodek po.sameznika ali korporacije (lahko tutli tiržave ali regije) zaradi spremenjenih tržnih okoliščin skorajda čez noč bistveno spremeni (dvig ali padec cen), je to le nuilo verjetno z.i posameznikovo ali podjetniško institucionalno stran. I-orm.ilni in nelormalni vzorci obnašanja .so globoko vsajeni v glave ljudi, ki jih tržne silnice \ .saj na kratek rok ne morejo bistveno spremeniti (glej: Norih 1992. 3, U i2).
.Med ekonomisti, ki v celoti zanemarjajo institucionalni tlel .sistema .so [ired-vsem neoklasični ekonomisti, ki so tudi glavni z;igovorniki konvergenčnc leze. .saj v .skladu z njihovo teorijo prosiokonkurenčnega trg;i brez \'ladnega vme.šavanja sploh ne bi smel obstajati cinig mehanizem usklajevanja človekovih |5otreb in interesov.
V skladu s .svojo teorijo, ki je «ledukiivna, univerzalistična, brezinstitucionalna, in vidi le iržno doseženo konkurenčno ravnotežje, ki edino lahko zagotavlja najbolj učinkovito uporabo virov, sploh ne morejo imeti ilruge teorije kot konver-genčne. Kot stvarna sistema, ki najbolje ustrezata njihovim teoretičnim predpostavkam, običajno navajajo po.stihatchersko \eIiko Britanijo in po.streagan.sko ZDA. To st.i po njihovem nmenju najbolj učinkoviti gosptKiarstvi, zato bi .se morala Japonska čim prej in čim bolj približati anglo ameriškemu moilelu. Dejstvo j^a jc. da danes tudi v.se večji ilel (poslovnega .sveta, ki mu sicer prijajo državne proiek-cionl.stične politike, pa tudi .številni politiki in običajni cirža\ ljani vedno bolj verjamejo, ila bi se mor.ilo v gospodarstvu, politiki m japonski ilružbi nasploh nekaj spremeniti In ker ,so ZD.A model, ki jim ga vsiljujejo na vsakem koraku, pa olu-nem .še gospodarsko bolj učinkovit, saj je v olnlobju 1992-1997 ilosegel 22-odstotno kumuLitivmj rast. japon.ski pa le 6-odstoino (Vamamura 1997, 29»), .se tudi v javnosti oblikuje naklonjenost do prevzemanja ameriških gospodarskih in političnih rešitev.
Po drugi strani pa lahko najdemo tiali pristaše nekonvergenčnc teorije, ki so nasprotniki prevzemanja tujih institucij in vrednot. En del \erjame, da 1x3 potem, ko .se bodo gospodarske in |X}litične razmere na japonskem umirile in normalizirale. precejšen del novih gospodarskih in političnih rešitev odmrl in .se bodo spontano vrnile prejšnje ekonomske in politične rešitve oziroma institucije. Konec koncev, tako množično zatrjevanje, da sc je končala vladavina 1.D.S kot \ečinske parlamentarne stranke, se jc že v začetku leta 1998. po razpadu največje opozicijske stranke Nove stranke meje, spet postavilo na glavo, saj je LDS z 259 poslanci v .spodnjem domu lahko deloma spet sama vladala. Verjetno je bilo v.sc skupaj odraz nekakšnega razočaranja, ko velika pluralizacija japonskega političnega prizorišča
Bogomil l-mhlLA
in hiiro se menjajoče koalicijske vlatle niso uspele napraviti koraka naprej, .številni tako v I.DS 5e vedno vidijt) edino stranko, s katero je japonska doživela izjemno gospt)d:irsko rast in podzavestno verjamejo, da samo LDS lahko zopet umiri in izbolj.ša razmere. .Morda je la reakcija nekaj potlobnega, kot nostalgija ljudskih množic v ilržavab biv.šega konumističnega tabora, kjer pogosto volijo komunistične po.slance in pred.sednike v upanju, da jim bodo " pričarali" nazaj relativno ugodno iii (K)časno socialno prizori.^če komunističnega gospodarstva. Ali je to mogoče ali ne, kdo ve? Ce je re.s, da je gospotlarski razvoj, temelječ na industrijskih polilikah. ki morajo bili oblikovane tako, da zagotavljajo podjetjem učinkovito osvajanje novih lehnologij, s katerimi bodo lahko čim hitreje |X)večale svojo produktivnost in učinkovitost, eilina razvojna inožno.st, poiem je malo verjetno, da ,se bo svet in posamezne. zJasti velike in razvite države, vračale k prej.šnjim rešitvam (glej: .Murakami 1996; Vamamiua, Jasuba 1988).
Druga smer razmišljanja med zagovorniki nekonvergenčne tetirije, upam si trditi, da vedno bolj maloštevilnimi, gre v smeri |wui1arjanja večvrednosti japonskih institucij (J(i/wiioa'iuričnost), predvsem glede odnosa \ lada - poslovni .s\ct in odnosov v podjetju ter med podjetji, japonske rešitve naj bi po tej teoriji bile bolj.še, bolj učinkovite «hI zahodnih, oziroma naj bi bolj ustrezale japonskim držav nim prcfcreiicant (.Mivva 199()). CJlavna značilno.sr japonskega kapitalizma, ki inui veliko podobno.sti z vrsto rešitev nekdanjega jugoslovanskega samoupravnega modela, je poudarek na s(Hlelovanju in dogovarjanju, ne pa zgolj na tržni in drugi tekmovalnosti, prisili, grožnji. Na japonskem .so bili značilni kooperativni odnosi na številnih področjih, ki smo jih že omenili: med podjetji, med politiki in poslovnim svetom, vlado in po.slovnim .svetom, vlado in občili, pa tudi med ntenedžerji in u.službenci, ila ne rečem celo med pt>licijo in gangsierji jakuzami. .Sodelovanje vzdržujejo številne formalne institucije - od vladnih industrijskih in drugih politik, pa kcirecu, podjetni.ški sindikati, amakudari, zoku, pa tudi nelbr-nialne in.stitucije v smi.slu načinov obnašanja, norm in vrednot, ki podpirajo različne oblike .scKlelovanja. Model .sodelovanja v ekonomiji in politiki je bil zek) pomemlx;n v vzdrževanjti politične I.D.S-ovsko dominirane stabilnosti in izjemne gospodarske uspešno.sti v praktično celotnem povojnem obdobju. Prav s sodelovanjem je uspelo jaiKinski znumjšaii stroške uresničevanja razv<5jnih gospodarskih politik ter vzdrževati politične in gospodarske organizacijske oblike, ki .so bile najbolj primerne za doseganje gospotlarske rasti.
Dejstvo je, da za oba teoretična pogleda na smeri razvoja reform oziroma spremembe japonske ekonomije in politike lahko najdemo celo vrsto empiričnih dokazov. Cesto znanstveniki v svojih iazpra\ ah uporabljajo enostranski pristop. Se bolj je to seveda domena politikov, ideologov in drugih .šarlatanov, <la navajajo le dokaze, ki potrjujejo njihovo teorijo, (ne)zavestno |ia zanemarijo tiste, ki ni.so v skladu s tem. kar želijo dokazati. Vendar, tudi če navedemo obe vrsti dokazov - tiste za in ti.ste proti - si nismo naloge prav nič olaj.šali, ampak kvečjemu otežili. V tem primeru .se je namreč treba odločiti, katera težnja je močnej.ša. To pa v "mehkih" družboslovnih znanostih nt prav enostavno storiti. V.seeno pa je prav gotovo |X>šieno pogledati obe strani "ko\anca". Na\'eclimo torej nekaj procesov, ki |XJteka-jo v smeri konvergenčnega (prozahodnega oziroma proameriškega) spreminjanja.
in drugih, ki potekajo v smeri tiekon\ergenčucga, ja|X)iioceiiiričnega spreiiiijija-nja.
Konvcrgenčni dokazi
Verjetno je seznam sprememb, ki potrjujejo "\vesterni2acij0" ja|X)nskega gospodarstva, pohtike in kulture, precej daljši od nekonvergenčnega seznama. Cel kup stati-stičnih podatkov o gibanju cen, mezd. naložb, steCajev, brezpo.selnosti jasno kaže, da se japonsko gospotlarstvo zelo otiziva na tržna nihanja. Tudi na za ljudi najbolj občutljivem področju zaposlovanja, se velike korporacije hitro poslavljajo od japonske značilnosti stalnega delovnega mesta in plače po načelu senjoritete oziroma točneje, zvestobe potljetju in jo zamenjujejo z ameriško "noro tržno" različico nestalne zaposlitve in plačila po produktivnosti. Počasnej.ša gospodarska rast, hitro upadanje domače porabe v letih 1997 in 1998 in vse večja globalna kompetitivnost tudi japonskim podjetjem ne dovoljuje več obremenitve z velikimi in rastočimi fik.snimi stroški dela (glej: .Noguchi, Vamamura 1996). Spreminja se tudi način povezovanja japonskih podjetij - keirecu, horizontalne podjetni.ške povezave postajajo bolj odprte, pogosto tudi za tuja podjetja, ki jih Japonci potrebujejo z;i protlore na njihove trge zaradi njihove tehnologije, znanja itd. Po drugi strani pa vse več atiglo-ameriških korporacij stopa v keirecu potlobne strate.ške povezave, pa tudi prev zeme in združitve, da bi si tako povečale učinkovitost in uspe.šnost poslovanja.
Japonske podjetni.ške povezave torej še naprej izkori.ščajo prednosti skupnih raziskav, marketinga; velike industrijske korporacije še naprej vežejo nase .svoje jKJgodbenike in distributerje. Vendar pa so vrata za vstop vanje bolj odprta kot nekoč, saj s tem lahko pridobijo dodatne koristi od podjetij zimaj povezav keia-cu, zlasti od tujih podjetij oziroma zmanjšajo stro.ške odprtih keirecu. Lahko najtiemo obilo .statističnih podatkov o tovrstnih procesih; v.se več medn;irodnih .skupnih naložb v tveg;ine n;iložbe in nizvojne projekte, proizvodnjo in marketing; vse več tujih podjetij v.stopa v podpogodbena in di.stribucijska razmerj;i z japon.skimi kor-poracijami v različnih tiržavah; vse bolj .se znižujejo omejit\'e za vstopanje tujih podjetij na japonski trg.
Vsi li |5rocesi .so po\ez;mi (vzročno-posledično) s spremembami v finančnem upravljanju japonskih korporacij - vse manjšo vlogo t. i. "sistema glavne banke" in vse večjo močjo delničarjev. "Sistem gi:ivne banke" je bila pniksa |X)djeiij, povezanih v keirecu, tl;i so večino kredito\' najemali otl velike b;uike in drugih finančnih in.stitucij, ki so bile pniv tako članice istega keirecu. Kreditodajalci so ix)tem spremljali poslovanje teh |)odjetij. Zadnja let;i se je dobršen del takšnih povezav prekinil - nižje stopnje gospod;irske rasti niso več zahtevale velikih naložb, večja globalizacija poslovanja je japonskim korporacijam odprla dostop do svetovnega kapitalskega trga in cenejših tujih posojil. Delničarji japonskih korporacij, med katerimi je tudi vse več tujcev, p:i v zameno za .svoj vloženi kapital 7,;ihle-vajo mednarodno primerljive donose, kar tudi zmanj.šuje razpoložljivi kapital za naložbe (Aoki, Patrick 1990.
1'rcniik v smeri kotnergc/ičnosii poirjuje mcli vse hitrejša deregulacija japonskega gospodarstva, zlasti na področju transporta in telekonumikacij. Med spremembami podjetniške zakonodaje omenimo spreminjanje 9- člena protimo-nopolnega zakona, ki je omogočil japonskim korporacijam večjo prilagodljivost na tržna tlogajanja in seveda "udaril" po zaposlenih - kar je tako ali tako zakonitost pri vsakem uvajanju večje tržnosti in konkurenčnosti. Japonska podjetja se sedaj lažje povezujejo in tudi restrukturirajo, tako kot zahodna potljetja. Tudi ja|X5nsko potljetje lahko setlaj postane krov na družba, ki .svoje dosetlanje poslov anje razdeli na dvoje ali več podjetij - na dobičkonosna in izgubarskega oziroma manj perspektivnega. V tem zadnjem lahko potem (xlpusti delavce z majhnimi zakon.skimi omejitvami (Changing Japan 1997).
Reibrmirajo se tudi ključne institucije japonskega sistema (čeprav počasi in z velikimi bolečinami - kar .se je kazalo tudi v velikem številu samomorov med zapo.slenimi v letih 1997 in 1998, kar je spet ena od japon.skih posebnosti). Gre predvsem za mogočno in tlo nedavno še nedotakljivo finančno ministrstvo, japonsko centralno banko in celoten kapitalski trg. S I. aprilom 1998 .se je opustil dotedanji sistem, v katerem je le nekaj poobla.ščenih bank lahko poslovalo z devizami. Vsi (,|aponci in tudi tujci) lahko po tem datumu menjajo v valute tujih držav, ])rej so bili lahko kaznovani z do .5 leti zapora. To je bil šele začetek širokopotezne vladne finančne t. i. reforme "Hig Bang", ki naj bi imela podoben učinek kot "Big Bang" britanske železne lady .Margaret Thatcher, s katerim je temeljito deregulirala londonski kapitalski trg leta 1986. Japonski "Big Bang" naj bi bil končan do leta 2001, ko naj bi bili sprejeti vsi zakoni, katerih posledice naj bi bile naslednje: banke, podjetja z vrednostnimi papirji in različne zavarovalnice bodo lahko vstopale na trge brez omejitev; spremenjeni bodo predpisi o dovoljenih dejavnostih različnih bank (npr. kakšne kretlite lahko dajejo); vse pristojbine, ki jih za .svoje storitve zaračunavajo finančne in.siitucije, bodo v celoti sproščene, se pravi prepuščene trgu. Cilj takšne finančne reforme je omogočiti japon.skemu finančnemu sektorju ponudbo cenejših storitev in "novih izdelkov" -kot posledico večje konkurenčnosti. Tokij.ska borza naj bi tako pridobila več tujih podjetij, ki so sicer r:ije vstopala na borze drugih azij.skih držav. Celoten japonski finančni .sektor naj bi tako okrepil svoj položaj n;i globalnem finančnem trgu. "Big Bang" naj bi prisilil japon.ske finančne in.stitucije, da bi se čim prej rešile velikih zneskov nevračljivih (.shibih) dolgov, s katerimi so obremenjene njihove bilance. V mnogo bolj konkurenčnen» finančnem trgu, po velikem poku, bi namreč finančne in.stitucije s precej.šnjimi deleži ncdelujočih (težko vničljivih oziroma izterljivih) dolgov dobivale slalx; ocene od ameriških in drugih .svetovnih ocenjevalnih podjetij in agencij ter imele le majhne iiuižnosii za uspešno po.slovanje. Že v letih 1997 in 1998 so japonske finančne institucije v pričakovanju reform mrzlično iskale partnerje, s katerimi naj bi .se povezale, najemale včasih celc skupine strokovnjakov zahodnih bank, se trudile obdržati ali odkriti nove tržne ni.še oziroma .so po celem svetu iskale možnosti, da bi zgradile ali okrepile že obstoječe mednarodne mreže, ki naj bi jim omogočile krepitev poslovanja na tujih trgih.
Takšne spremenjene razmere na domačem finančnem trgu nujno posegajo v dotedanje pristojnosti finančnega ministrstva in centralne banke, ki naj bi postala
liofioiHi! nUU-lIA
nf<xlvisna, "oclpoma" na priiisko viatic, zlasii liiiaiuncga minisirsiva l-inanciK) nuiiislrsivo na) hi izgubilo vclik ilcl .svo|ih pii.siojnosii ura\navan).i tlclovaiij.i linaneuih institucij Nailzor linaiu nih institucij jc prcvzda Agencija za finančni naclzoi, ki je ne|X)siedno po<liejeii.i urailu pretisecinika \ laile. V ZDA kot želene-nui modelu, ta funkcija pripada komisiji za vrednostne papirje in menjavo ler inšpekcijskim in natizornim službam njihovega finančnega ministrstva (nepartmeni of Treasury). Neodvisnost japonske centralne banke naj bi se povečala približno do .stopnje, k.ikr.šna je v ilrugih zahotinih gospotlar.stvih. Izrecno .se bo navajalo, da je centralna banka neotivisna: vlailno imenovanje predsednika banke bo moral potnliii .še parlament, iliet; pristojnosti finančnega ministra nail ilelovanjeni banke boilo natančno predpi.sane, in če ne bo potnlil njeneg.i proračuna, bo moral pretiložiti pismeno obrazložitev: vlada bo lahko zahtevala odložitev bančnih politik le v nekaterih naprej iloločenih primerih ozir<v ma okoli.ščinah; vlada ne bo mogla več o<|pu.ičaii ii.sliižlx-m e\- cetiiralne banke; o<lločanje .sveta banke, ki lx) oblikoval njene politike, bo javno Glede na prejšnjo "odvisnosl" ceiiiialne banke lahko ludi ta premik opredelimo kol približevanje zahodnim finančnim institucijam.
vladnem paketu reform se pretlvitleva iiidi zmanj.ševanje pristojnosti l>irokracije nasploh. Vsi tako "sl.iv ni" vlatini napotki mini.str.sie\-, vladnih .služb in druge birokracije morajo biti p<xlani v pisni obliki {prejšnje ustno tlogovarjanje je prepoveilano). Dtvstop ilo vlailnih informacij naj bi do leta 2001 postal mnogo bolj ja\en kol doslej - omejiKe naj bi bile le na p<xlročju tiržavne varnosti in zasebnosti. Tudi na tem pexirocju naj bi se polozuij in vloga približala zahodnim, torej kon-vergenčniin rešitvam.
Z enim stavkom - japonsko gospodarstvo postaja v.se bolj tržno določeno in tržno konkurenčno, ja|X)n.ska |x>liiika v.se bolj pregleilna m oilgoxorn.i I|udem.
Rekel bi, da imajo tovrstne reforme tudi veliko pomanjkljivo.st, saj nezadržno potekajo nc le na papirju, v zakonoilaji, marveč tudi v glavah ljutli in v v.sakdanjem življenju ter jih vsakdan |)ospe.sujejo predv.sem ameriški, vladni, kongresni, poslovni itd. pritiski in obenem tudi (nekritično ptivzeii hoIh'wtxKl.ski) ameriški ideali Pozabljajo, da je lajxinska prav z institucijami, formalnimi in nelbrmalnimi vzorci obna.šanja, ki jih prav .sedaj vsi p<xlirajo z veliko vnemo, v preteklih de.setletjih dosegla mnogo več kot ilržave. katerih si.stem ztlaj posnema. Lahko sicer tnlijo. da .so to bili iliugačni časi in drugačne razmere, ki .so pač preživete, vendar to ni pretirano prepričl|ivo oziroma je možno tudi trtliti, da so prejšnje institucije jirimerne ludi za ilanašnje razmere. In drugo, v.se insiiiucije, ki jih uvajajo, so zrasle na drugačnem "zeljniku" oziroma .so primerne za drugačnega homo oeco-uonitcusci in homo jmUtiaisa. Mnogo bolj predpostavljajo ameriškf) situacijo gospodarskega in političnega "boja v.seh proti \'sem" in "člo\ek človeku volk", kot to velja za japonske gospodarske in politične razmere oziroma za japonske drža\--Ijane oziroma proizvajalce in potrošnike. Zanikajo dragfxene prvine koo()era-tivnega mcxlela družbe, tudi gospodar.stA-a m politike. Zelo verjetno je namreč, da bo "kavbojska konkurenčnost" ekonomije in politike potrgala tudi .socialne vezi japon-skega družbenega tkiva. Če reforme ne bodo dale pričakoranih rezultatov, neoklasični ekonomi.sti in teoretiki sploh ne bodo v zadregi: "Premalo trga, preveč
imei vcnci), socialne varnosti," - nerotlno je le, ko se kot |)osletli< a njiliovih iini-verzalističnili "gasilskih scenarijev" prične rušiti celoten družbeni reti in v državi z.ivlada kaos, kar se )e zgotlilo leta v Indoneziji, pa lutli v južni Koreji in Rusiji.
Nckonvcrgcnčni dokazi
Poglejmo še drugo plat metlalje, dokaze v gospodarski in politični praksi, ki bi podprli nekonvergenčnost japon.skih reform. Pristaši te teorije so menili, da se japonsko gospoilar.sivo in ptjlitika le začasno prilagajata kriznim razmeram, da pa ne gre za pomembnejše sprememl>e.
Kot japon.sko drugačnost oziroma po.sebnost bi morda lahko navedli stalno rast japonskega izvoza in trgovinskega pre.sežka. ki je v razdobju 199.3-1995 zna.^al po 100 do 113 milijard ameri.ških ilolarjev letno, leta 1996 pa "ujiadel" na 70 milijard. Te pre.sežke, ki so ogromni (celoten .slovenski kosmati družbeni proizvod je okoli 20 mili)aril ameri.ških ilolarjev), japonske korporacije bodisi po.so)ajo bodisi vlagajo v tuja pt)djeija. Vse preostale velike industrializirane ilržave se nasprotno S|K)padajo s problemom, kako zmanj.šati .svoje trgovinske primanjkljaje. Razloge oilliva japonskega kapitala, zlasti trgovinskih presežkov na tuje, pretivsem v ZDA, pa je zopet mogoče razložiti s tržno logiko. Donos na naložbe na japonskem je namreč mnogo nižji kot na zahodu. Razlogi - zaradi nizkih domačih obre.stnih mer, nizkih stopenj gospodarske rasli, precK .sem pa zaradi obilice razpoložljivega kapitala. ki je posledica izjenmo vi.sokih stopenj varčevanja japon.skega prebi\ al.stva.
Za velik obseg trgovinskih presežkov je deloma odgovoren tudi splet odno.sov z japonskim največjim trgovinskim partnerjem - ZDA, kamor je .šlo leta 1996 za skoraj 107 milijard ameriških dolarjev japonskega izvoza, (27.2 % celotnega japonskega izvoza), od ZDA pa je .|a|>onska uvozila za nekaj manj kot 76 milijard ameriških dolarjev (22,7 % celotnega japonskega uvoza). Za ZDA pa je izvoz njenega blaga in storitev na Japonsko preilsta\ ljal 11 % njenega celotnega svetovnega iz\ oza v tem letu. uvoz pa 1 i % njenega celotnega u%oza iz vseh držav .s\'eta (.(apan 1998, 53-5i). Vendar je to pogosto argument Američani«- v snii.slu: "Japonci lahko toliko izvozijo v ZDA, ker jim to dovolimo." Radi pozabljajo, da je japoaski izvoz praviloma na zelo konkurenčnih področjih in da Američani kupujejo japon.ske izdelke zaradi boljše kakovo.sti oziroma u.streznejše cene. Sevetla bi lahko zaprli aineri.ške meje za japonski izvoz - argument, s katerim ves čas mahajo pred japonsko javnostjo kot toreador z rdečo cunjo pred bikom v areni, \endar kaj bi potem o.stak) od tako slavljene ameri.ške formule o prostem trgu in konkurenci, ki jo tako prepričljivo prodajajo pov.sod po svetu in ki .so jo z \elikim navdušenjem sprejeli tutli postsocialistični "nesrečniki" t. i. srednje Evrope? .Morda formula o trgu brez državnih omejitev ustreza ZDA le toliko ča.sa, dokler lahko ona polni police z ameri.škiiii blagom, če pa temu ni tako, se v.sebina dialoga hitro spremeni v smislu: "Če vam ne bi dovolili, ne bi mogli prodajati blago j>ri nas."
Vsekakor je položaj v gospotlarskih odnosih med ZDA in Japonsko približno tak.šen: Japonska varčuje in izvaža, ZDA pa si iz|X)sojajo in uvažajo; Japonska vlaga v ZDA in po.soja ZDA, zato ker to omogoča ZDA, da še naprej kupuje od Japonske
ter plačuje vsaj clividencle in ohresli (glej: Lincoln 1998 in Lincoli» 1990). VpraSanje je, koliko časa bo taicšna siiuacija lahko še trajala. Če predpostavimo, da .se bo s hitrim .staranjem japoaskega prebivaLstva tendenca po varčevanju kot glavnemu "pokojninskemu stebru" .^e krepila, tla se Američani .še dolgo ne bodo navadili porabiti .samo tisto, kar sami ustvarijo, potem še vrsto let lahko ostane tako kot je. Če podrobno razčlenimo japonski uvoz, zlasti industrijskih izdelkov iz azijskih držav, vitlimo, da ga v.se več proizvedejo japonske multinacionalne korporacije in njihovi japonski in drugi po<lpogodbeniki. Japonski uvoz iz azijskih tlržav se povečuje, \ endar je v njem vse več izdelk<iv proizve<lenih v keirecu podjetjih, ki stj zaradi cenej.še delovne sile in .surovin locirana v tlrugih azij.skih tlržavah (llatch, Vamamura 1996, 158-174).
Vjjra.šanje je tudi. koliko .so .se spremenile prakse zaposlovanja, plač, odnosi med podjetji, med vlado in ministrstvi. .Mediji sicer poročajo o stavkah zaradi spremenjenega obračunavanja plač, veliko vladnih uslužbencev so kaznovali zaradi podkupnin, ki .so jih prejemali od poslovnežev, bodisi kot tlenar bodisi v obliki zjbav. večerij in kosil. Veliko je sprememb "na robu", večina pa -še vedno deluje po starih načelih. Tuili širjenje skupin keirecu s tujimi, zla.sti ameriškimi podjetji, ki je bilo nujno, da .so zmanjšali irgovin.ska trenja ali pa pridobili novo tehnologijo, je v izraziti manjšini, če ga primerjamo s številom povezanih japon.skih podjetij. Ta podjetja imajo potem v lasti delnice drugih podjetij v sku|)ini - medsebojno delničarstvo Ccross-sliareholditigJ, in to .se le počasi zmanjšuje. .Med letoma 1995 in 1996 -se je zmanjšalo za 1,9 % v vseh na borzo uvrščenih podjetij, a ostalo na še vedno zelo visokih 49 %■ V "mehurčkastih" letih je metisebojno tlelničarstvo do-.seglo celo 55,8 % in vprašanje je, ali .se ne bi ob izboljšanih gospodarskih razmerah delež medsebojnega delničarstva spet povečal. .S tem .se seveila zmanjša ri-zičnost prodaje ilelnic izven skupine keirecu. Veliko podjetij keirecu. tako ti.stih v \odoravnih povezavah kot tistih v navpičnih |)ovczavah. s podpogodbenimi in di-stribucij.skimi partnerji .skupaj odhaja na tuje, zlasti azijske trge.
Glede sprejetih deregulacijskih ukrepov lahko rečemo, da predstavljajo le majhen delček v primerjavi z vi.soko stopnjo regulacije japon.skega gospodarstva. Do leta 1997 je bilo sprejetih nekaj manj kot 700 deregulacijskih uka^pov, vseh regulacij (licenc, dovoljenj in drugih omejitev, ki jih je uvedla birokracija) pa jc bilo okoli 10 tisoč, kar je bilo mnogo več kot v drugih razvitih gospodarstvih. Ocenjujejo, da je bilo 1997. leta regulirano okoli iO % japon.skega gospodarst\a, ameriškega pa samo 7 % (.Mivoshi 1998. 3). Po<lobno velja za deregulacijo jai>on-.skega kapital.skega trga, ki je .še vedno močno reguliran v primerjavi z ameriškim ali angleškim.
Lahko torej najdemo tudi razloge, ki govorijo, da v japonskem gospodarstvu, politiki, družbi vse o.staja po starem in da so sprememlx- le površinske, na "robu", večina pa .še vetlno koraka po "starih koračnicah". Da je vse to [x)vrSinsko prilagajanje samo odgovor na probleme v gospodarstvu in politiki, da pa bo ob boljši stopnji gospodarske rasti kmalu zopet v.se po starem.
Vmf.sna pot oziroma sinteza
Verjetno lahko rečemo. cIa nima smisla gledati na spremembe le z enega ali drugega zornega kota. V ja|X)n.ski družbi pač obstajata obe tendenci - del .spre-men>b gre v smeri značilnosti zahodnih družb, tlel sj^rememb .še vedno odraža japon.ske posebno.sil. Katerih sprememb je več, katere so novej.šega datuma, katere .se krepijo, katere pa slabijo?
Verjetno je zakonitost v.sake ilružbe, ki postaja čedalje bolj odprla na trgovinskem, go.spodar.skem, političnem in kulturnem področju, da začne vede in nevede sprejemati vase značilnosti družb, s katerimi komunicira. Odvisno .seveda od cele vrste notranjih in zunanjih ilejavnikov. To .se nedvomno dogaja tudi na Japonskem. Ker je njena povezanost z ZDA zaradi vrste razlogov .še močnejša kot pri drugih državah .sveta, .so tudi spremembe .še bolj proameriško usmerjene. Npr., če Japonci vidijo tujca, ga bodo vprašali, ali jc Američan oziroma bodo to kar predpostavljali. Ocenjevanje spreniemb (vsake, ne le) japonske družbe z vidika kon-vergenčne in nekonvergenčne teorije pa je koristno - ob piedpostavki, da smo odprti za argumente obeh, ne le ene "resnične" teorije. Korist jc v tem, ker v.saka poudarja en del značilnosti, in ko s|X)Znamo obe plati, lahko lažje izoblikujemo svoje .stališče. Zavedati pa se moramo, da v.saka teorija, b(xlisi konvergenčna, ki poveličuje vlogo trga in konkurenčnega boja Ix)di.si nekonvergenčna, ki poudarja vlogo institucij, zelo odseva vrednote, ideologijo, celo n>etodološko in di.sci-plinarno usmerjeiK)st oziroma pristranost njenih tvorcev oziroma pri.sta.šev in zagovornikov. .Napredek jc že, če uspemo zbrati dovolj moči, |X)guma in interesa, da poslušamo tudi stali.šča, ki nam na prvi pogled ni.so všeč, ki .se ne skladajo z našimi predpo.stavkami in vrednotami.
Pomembno.st konvergenčne teorije je v nepre.stanem opominjanju na velik pomen tržne konkurence in tržne logike v gospodarstvu, pa tudi v politiki in na drugih družbenih področjih. Vse večji del .svetovnih dogajanj, zla.sti gospodarskih, (ia tudi proce.sov v skoraj vsaki državi, ki jc stopila na pot razvoja, ni mogoče razumeli, če se osredotočimo .samo na institucije in pozabimo na trg (Aoki 1988; Lincoln 199.?; Ka.sai 1996). Velika pomanjkljivost konvergenčne teorije pa je neupoštev anje in.stitucij in zanemarjanje njihoveg;i vpliva na ravnanje političnih in gospod;irskih akterjev Človeška motiv;icija je zelo kompleksna in različno sestavljena celota, v kateri je razumen račun lionio oecoiioiuiciisa le njen bolj ali manj pomemben del - odvisno od okoliščin. Konvergenčni pogled pogosto noče niti sli.šati o .socialnih problemih, deindustrializaciji in propadu celih regij, delih urbanih srcdi.šč v ZD.\ in Veliki Britaniji. Pomembnost nekonvergenčnih zagovornikov, ki trdijo, da .se Japonsk;i bistveno ne spreminja, je v tem, da opozarjajo na dolgotrajnost in trdoživost navad, politik, vzorcev obnašanja in delov;inja (Callon 1995; Irin 1996; Tilton 1996; .Samuels 199^). Njihova pomanjkljivo.st pa je v zanemarjanju in poclcenjev;inju trga, moči konkurence. tržneg;i povpr:išev:mja. Težko verjamejo, da .se hihko še tako dobro utečena razmerja in dolgoletna prepričanja čez noč spremenijo in pozabijo.
Do iile;ilnega rezultata pridemo, če lahko ocenimo dvoje ali več različnih pristf)|X)\- in sintetiziramo njiliove pozitivne prispevke. Zaradi zatiemarjanja insti-
liogomil n-RniA
iiicij neoklasičiii ekonomisli (tuli ne r.iziiiucjo velikih razlik v prelercncah različnih nanxlov. ki različno vreclnoiijo ponion iičinko\ iiosii in enakosti - pogosto se pokriva z delitvijo na kratkoročne in dolgoročne napf>re za povečanje nar<Klnega dohotika oziroma dohodkov posameznikov (glej; Y;m);muir;i I997h). Nasploh l;ihko rečemo, il;i je dilem;i meil (alt alt) učinkovitostjo in enakostjo oz. pravičnostjo eno od velikih razvojnih \ praš;mj. Vsake sprememlu- institucij z:iradi poveč;i-nj;i učinkovitosti vplivajo lutli n;i spremembe v delitvi doh(xlk;i jiraviloma t;iko. da se |Wveč;ijo dohodki lastnikov kapitali
verjetne učinke protržiiih reform n;i.|;iponsko ['ro:uiglo-ameriAke spremembe sisiem;i zaposlov;mja pomenijo. il;i .se lx) učinkovitost j;iponskih podjetij in org:iniz;icij nasploh povečala, k:ir .se bo pok;iza-lo tako na domačem trgu (znižanje cen kot posledica znižanj;i stroškov zanidi večje konkurenčnosti) oziroma tiuli v poveč:inju mednarodne konkurenčno.sti. Tod;! n;i čig:iv račun gre jTOvečanje konkurenčno.sti ali znižanje .stroškov. Ktlo dobi manj kot prej? Lastniki, država ali investicije? Ne. To .so za|x)slcni. Povečajo .se |)riti.ski n;i njihove dohodke, zlasti pa n;t .stalnost dohodkov Tleksibilnost pocljeij;i. kar se lako lepo sliši, ne pomeni nič drugeg;i kot to. da podjetje lahko zmeče dehivce n;i cesto taknit, ko jih z;ir;Kli kratkoročnih ali dolgoročnih razmer n:i trgu ne potrebuje več. Dotlajmo še to. d;i sta Liponska in .Slovenija danes v precej podobnem položaju glede te ilileme ozirom:i v odnosu do prevzemanja "fleksibilnega" anglo-ameriškeg;i mo<.lel;i zaposlovanj;! V obeh drž;i\ah pre\ l;i<.luje mnogo bolj kooperativni tip odno.sov meil delodajalci in delojemalci. Pomembno je tudi. da v obeh državah takSn;i kiKiperativnost prevladuje že desetletja. Ob vpeljavi "revolve-raSkega" modela ;imeriSkeg;i Ileksibilnega zaposlo\'anja zato treba posebno pozornost posvetiti postopnosti, saj so sicer lahko .šoki radikalnih sprememb kon-traproduktivni. ZDA, I.MI" in podobni modelarji pač pozabljajo, d;i vsaka družb;i ninKi stoletne tnidicije urejanja ekonomije in politike n.i načelih "boja v.seh proti vsem". Drugače povedano, tudi t;iko nedolžne reforme, kot so spreminjanje sistem;! z;iposlov;inia. imajo izje!iien pomen v graditvi razredne deljenosti družbe, v porazdelitvi dohodkov, tnoči in v.sega, kar se s ie!n |X)vezuje. jasno je, da jih sloj po<ljetnikov, menedžerjev, ki priilobijo največ, zelo podpini, največji del zaposlenih pa .se tako :!li tako izgubi v b;!ročni retoriki o večji konkurenčnosti, večjem ileležu kohiča, ki g;! bo poiijetje oziroma vsak zapo.sleni lahko uresničil na dom:!čem in .svetovnem trgu, o kratkoročnem "z;!legovanju pasu" n;i rači!n dolgoročnega na|)rcdka itd. Krmilo države pa držijo v rokah elite, ki stvari vodijo tako, kot .se njihovim "zelnikom" zdi najprimerneje, in vedno najdejo načine za manipuliranje javnosti.
Tudi tako opevana glob:ilna konkurenčnost, prosta trgovina z z;iposlov;iIneg;! zorneg;! kota, pomeni, d;i drž;ive l;!hko sicer pridobijo koristi n;i račun trgov;inja in mednarodnih tokov dela in kapitala, vendar morajo v razvitih gospodarstvih ničun plačati pretiv.sem manj izobraženi in kvalificintni dehivci. Povpraševanje po njihovem delu namreč po.stane zelo prožno, .saj monijo pri |M>nudbi svojih storitev tekmov:!ii z ilel:!vci v manj razvitih drž;ivah z nizkimi mezd;imi. Podjetja v razvitih držav;ih n;imrcč po enostaviietn stro.šktjvnem računu vse večji del .svoje proizvodnje prena.š;ijo v države z nizkimi mezdami, nizkimi d;ivki in pa • z nizko ekološko
Bogomil I HRI UA
/aščilo. Treba je poiiilariii, ila je "».Iriiga velika rezer\a" pri zniževanju siroškov proizvodi nje (pri nas smo včasih rekli "notranja rezerva") prav onesnaževanje okolja. Manj.še naložbe v ekološko opremo prav tako znižajo stroške. Jasno je, ila je takšno razmišljanje upravičljivo oziroma možno zgolj z zornega kota pehanja za kratkoročnimi dobički brez kakršnihkoli moralnih in etičnih .standardov.
Kol j)oslediea prenašanja operacij ("oiitsoiircing") v manj razvile države, .so .se v zadnjih letih realne mezde številnih kategorij zaposlenih, zlasti pa manj kvalificiranih iiulii.strijskih delavccv, re.ilno /nižale ali o.st.ile vsaj nespremenjene. Poilobne ličinke bo imela tudi liln-ralizacija trga kapitala - "Big Bang" bo sicer povečal njegovo metlnaroilno konkurenčnost, to pa bo povečalo tudi mol>ilno.si japonskega kapitala, ki za razliko oil japonskih trgovinskih presežkov .še ostaja doma. Večji kol bo njegov odliv v tujino, manj bo naložb in novih delovnih mest na japon.skem.
Zaradi vse večje konkurenčnosti v borbi za domači in tuji kapital prihaja v državah OKCD do "bežanja kapitala" in kaznovanja dela v obliki različnega davčnega <5bremenje\anja - davki na kapital .se zmanjšujejo, na delo pa nara.ščajo. Tako .so se od začetka osemdesetih let v tlesetih ilržavah OKllD nepoiulerirane povprečne davčne obremenitve na ilelo zvišale za deset točk, z;i kapital pa v istem obdobju znižale za osem točk (.MeiKlt)z.i in ilrugi 1996). Višji davki na tlelo zvišujejo stroške dela in silijo podjetnike v natlome.ščanje ilelovno intenzivnih rešitev s kapitalsko intenzivnimi. To spet poveča jiriti.ske na brezposelnost ozirtjina nižanje mezd.
I'rej obravnavano uvajanje krovnih tiružb (holdingov) v japonsko gospodarstvo. v .Sloveniji jih ludi imamo že nekaj let, je nedvomno pripravljanje njegove orga-nizacij.ske strukture za razmere, v katerih je treba z delavci ravnati "bolj fleksibilno".
Za pristaše neoklasične ekonomske teorije razmerje med učinkovitosljo in enakostjo oz. pravičnostjo skorajtia ni problematično. Pomembna je samo učinkovitost, kajti zaradi večje učinkovitosti bodo prej ali slej vsi na boljšem. Koristi se posto|X)ma prenašajo na v.se člane podjetja, organizacije, institucije, družbe. Odgovore imajo tudi za globalno mobilnost dela in kapitala. Po njihovem jc koristna le čim manj.ša zaščitenost dela, tlelovne sile (menijo, tla je boljše jioimenovanje - produkcijski tvorec tlela), saj .se bo tako |X)večala njena mobilnost, mezde pa bodo b<j|j občutljive na tržna nihanja. Teoretično zveni čudtn ilo in ludi v Sloveniji je kar nekaj ekonomistov, ki verjamejo v take itlealne izpeljave. Nerodno pri vsem tem je le to, tla želodec produkcijskega tvorca dela ni fleksibilen v sklatlu z zaktiiii ponutibe in povpraševanja, ampak je v.sake toliko ča.sa prazen in ga je treba napolnili.
Po neoklasični teoriji je prosta trgovina koristna za v.se. V razvitih državah ima izobražena delovna sila z \i.sokimi mezdami koristi zaradi večje trgovine z nerazvitimi tiržavami. kjer so mezde nizke. .Manj kvalificirana tlelovna sila, katerih zaposlitev in mezde .so zaradi možnega prenosa proizvotlnje v tiržave z nizkimi mezdami najbt)lj ogrožene, |)a .se lahko prekvalificira in najtle novo zapo.slitev, kajti kol posledica večje trgovine bo država imela višje stoj^nje gos|X)darske rasti, kar pomeni ludi več naložb in več novih dekjvnih mest. Tu sc srečamo še z eno nerotlnostjo - glava protlukcijskega lA-orca dela ni kaseioftjn, v katerem zamenjaš kaseto ali disk in na zaslonu sc |X)kažejo po\'.scm tiruge potlobe. Možnosti pre-