K tipologii nerezul'tativnogo perfekta : (na materiale staroslavjanskogo jazyka)

ruski

2018

letnik 66, številka 4

gramatikalizacija   perfekt   rezultativ   skladnja   stara cerkvena slovanščina

Slavistično društvo Slovenije
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Prispevek obravnava pomenske značilnosti starocerkvenoslovanskega perfekta, analitične glagolske oblike, sestavljene iz l-deležnika polnopomenskega glagola in sedanjiških oblik pomožnika byti. Osrednji cilj prispevka je oris pomenskih značilnosti starocerkvenoslovanskega perfekta glede na tipološke lastnosti oblik v različnih jezikih. Na podlagi sopostavitve starocerkvenoslovanskih oblik perfekta in aorista smo prišli do naslednjih zaključkov: a) rezultativni pomen se pogosto izraža z oblikami aorista; b) nerezultativni pomen konteksta ne vpliva na rabo oblik perfekta. Starocerkvenoslovanski perfekt torej ni povezan z izražanjem rezultativnega pomena. Glede pomena starocerkvenoslovanskih oblik perfekta opozarjamo na naslednje značilnosti: a) perfekt se pogosto uporablja v eksistencialnih in posebej v doživljajskih kontekstih: situacija je bila vsaj enkrat umeščena v preteklost; b) perfekt se pogosto uporablja v kontekstih, kjer situacija ne opisuje samo sebe, temveč izraža bistvene značilnosti osebka v vlogi vršilca dejanja (ali protagonista fragmenta besedila) c) za glagole, ki so v rabi v perfektu, pogosto velja, da ne opisujejo konkretnih, časovno umeščenih situacij, temveč povzemajo določeno zaporedje dogodkov; takšno rabo označujemo kot interpretacijsko. V prispevku dokazujemo, da se raba cerkvenoslovanskega perfekta nanaša na vrsto pomenov, ki niso povezani z rezultativnim pomenom. Ker tipološke raziskave vedno izhajajo iz stališča, da je prvotni pomen perfekta povezan z rezultativom, bi bilo smiselno predpostaviti, da je odsotnost rezultativnega pomena tudi posledica izgube tega pomena v rabi. V prispevku zagovarjamo drugo hipotezo, in sicer poskušamo dokazati, da rezultativna raba prvotno sploh ni bila značilna za cerkvenoslovanski perfekt. Našo hipotezo potrjuje primerjava rabe cerkvenoslovanskega perfekta z rabo perfekta v makedonščini in bolgarščini. Domnevamo, da je primeru starocerkvenoslovanskega perfekta pomensko težišče te oblike doživljajskost (eksperiencialnost) ali natančneje eksistencialnost. To pa pomeni, da je v tipološko shemo razvoja perfekta v različnih jezkih treba poleg rezultativnega pomena vključiti še prvotno eksistencialno-lastnostne perfekte, ki so značilni za cerkvenoslovanščino in njena naslednika - bolgarščino in makedonščino. Posebna različica perfekta, ki ni nastala iz rezultativno-svojilne zgradbe z imeti, temveč iz zgradbe z biti in deležnikom, ki pripisuje lastnost, zaenkrat ostaja na področju tipologije perfektov in diahronije razvoja oblik perfektnih oblik še vedno slabo raziskana.

20.01.2020