V času, ko se ljudje v lokalnih in regionalnih enotah razvitih držav kot so-odgovorni vse bolj vključujejo tudi v reševanje nacionalnih in globalno-družbenih vprašanj, pravni red slovenske države prostorsko in vsebinsko zamejuje njihovo vlogo na ozko lokalne zadeve. Ker pa je "čisto" lokalnih zadev vse manj in se z delitvijo prejšnjih občin na več manjših še povečuje njihova zamejenost, to pomeni izhodišče za vse večje siromašenje lokalne samouprave. V okviru teritorialne organizacije slovenske države imamo torej bolj opravka z "getoizacijo", nekakšnim izprtjem, kot z "glokalizacijo",tj. razširjanjem in bogatitvijo lokalne demokracije. Danes se odpirajo nove možnosti za vključevanje ljudi z razširjanjem dostopnosti in z "neposrednostjo na daljavo". V Sloveniji pa gre za poudarjeno ločevanje med neposredno in predstavniško demokracijo, kakršno ne sodi v informacijsko dobo. V tem smislu postane razumljivejše ozadje konflikta, do katerega je prišlo v zvezi z zahtevo po razdelitvi koprske občine. Hkrati pa nam sedanje dogajanje na območju Slovenske Istre razkriva, kako se preživela državocentrična miselnost, na podlagi katere so oslabili vse ožje teritorialne enote, da bi utrdili državo kot celoto in jo ubranili pred zunanjo ogroženostjo, absurdno sprevrača v nasprotno.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-APE9A47T

COBISSID

19948125

Objavljeno

04.04.2013

Metapodatki

Citiranje

APA:

Mlinar, Zdravko (2000). "Glokalizacija" ali getoizacija lokalne demokracije?. Teorija in praksa, letnik 37, številka 3, str. 413-436. URN:NBN:SI:DOC-APE9A47T from http://www.dlib.si

MLA:

Mlinar, Zdravko. ""Glokalizacija" ali getoizacija lokalne demokracije?." Teorija in praksa letnik 37. številka 3 (2000) str. 413-436.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-APE9A47T>

številka

Teorija in praksa
2000
(Celotna številka)