ČLANKI Zdmuko MLINAR* izvirni znanstveni čunek "GLOKALIZACIJA" ALI GETOIZACIJA LOKALNE DEMOKRACIJE? Koper, Slovenska Istra in država Povzetek. V času, ko se ljudje >> lokalnih in regionalnih enotah razvitih držav kot soodgovorni vse bolj vključujejo tudi v reševanje nacionalnih in glohalno-družbenih vprašanj pravni ivd slovenske države prostorsko in vsebinsko zante-juje njihovo vlogo na ozko lokalne zadeve. Ker pa je "čisto" lokalnih zadev vse manj in se z delitvijo prejšnjih občin na več manjših še povečuje njihova zamejenost, to pomeni izhodišče za vse večje sitvmašenje lokalne samouprave. V okviru teritorialne organizacije slovenske države imamo toivj bolj opravka z 'getoizacijo' nekakšnim izprtjem, kot z 'glokalizacijo', tj razširjanjem in bogatitvijo lokalne demokracije. Danes se odpirajo nove možnosti za vključevanje ljudi z mzširjanjem dostopnosti in z 'neposrednostjo na daljavo". V Sloveniji pa gre za poudarjeno ločevanje med neposredno in predstavniško demokracijo, kakršno ne sodi v informacijsko dobo. V tem smishi postane razumljivejše ozadje konflikta, do katerega je prišlo v zvezi z zahtevo po mzdelitvi koprske občine. Hkrati pa nam sedanje dogajanje na območju Slovenske Istre razkriva, kako se preživela državocentrična miselnost, na podlagi katere so oslabili vse ožje teritorialne enote, da bi utrdili državo kot celoto in jo ubranili ptvd zunanjo ogmženostjo. absurdno sprevrača v nasprotno. Ključni pojmi: teritorialna (re-)organizacija, lokalna demokracija, dižava, veliko.<:t občin, raznovrstnost, glokalizacija, reprezentativnost središča, odpiranje meja, Koper, Slovenska Istra, evroregija Ali bi večja samostojnost delov zares oslabila celoto? Povod za moje pisanje predstavlja zaostreno nasprotje med državnim vrhom in občino Koper, ki je nerazre.šeno obstalo v slepi ulici in bo tako očitno prestopilo mejo 20. stoletja. Ob seznanjanju z njim pa sem postajal vse bolj prepričan, da gre za izziv, ki ne zadeva le konkretnega primera, niti ne gre za vprašanja, ki bi zade- ' Aluiitfinlk dr /Mrmkn Mlliitir zti.d pnifivor thilivrze r IjMlnni. vala Ic ohčinc in lokalno demokracijo ali pa morebiti še regije ipd., temveč da gre z;i nejasnosti in nasprotja, ki zadevajo celotno zasnovo slovenske države in njene teritorialne organizacije. Le-to pa je mogoče utemeljeno preverjati le, čc jo |X)stavimo v širši driižbeno-razvojni kontekst. To pa ne pomeni le v kontek.st ozko politično pojmovanc "tranzicijc'', v kateri nekateri vidijo predv.sem vračanje nazaj, v predpreteklo stanje (pred ilrugo .svetovno vojno). "Kopr.ski primer" postane izziv šir.šega pomena šele, če ga postavimo v kontekst temeljne dnižbeno-prostorske preobrazbe današnjega ča.sa v razvitem .svetu, ki jo v družboslovju označujemo z vstopanjem v "post-moderno družbo" ali kol porajanje "globalne civilne družbe" ipti. Za te širše prostorsko-ča.sovne razsežnosti ni bilo prostora v zamejenih okvirih normativnega formalizma, ki je prevladoval v dosee, nam opravljena analiza razkriva, da gre bodisi že v izhodišču tudi za drugačne vrednote in strankarske intere.se bodisi prihaja do .sprev rženih, nasprotnih dejanskih učinkov. Zato ne pre.scneča, da .se je pojavil t. i. "upor na |)criferiji" v ča.su. ko je Slovenija notranje (ic)organizirana |X) vzorih, ki .so bliže l-vropi vestfalskega reda (suverenih, centraliziranih in strogo razmejenih teritorialnih drž;tv), kot pa redu, v katerega naj bi se prav sedaj vključevala in ga soustvarjala, tj. reilu "nove Evrope". V ozadju nasprotij med Koprom (.še prej Marilx)rom idr) in Ljubljano torej dejansko razkrivamo temeljna neskladja in nasprotja meti dvema vzorcema teritorialne organizacije države in tudi tlružbe nasploh. Dogajanje v prostoru .Slovenije kaže nekakšno razpeto.st in razdvojenost med vezanostjo na organizacijske vzorce delovanja iz preteklosti in ti.sie, ki .se šele danes uveljavljajo z integracij.skimi procesi v Evro|>i in prek nje. Slovenska država je bila zasnovana kot zapoznelec ob izteku sktjraj .350-letnega obtiobja vestfalskega vzotva teritorialne organizacije tiržav in je gletle na to tutli tlobila pečat tega obdobja (Mlinar, 1999). Ob vzpostavljanju nacionalne .samo.stojnosti je tako tlobila samo.stojnost ožjih teritorialnih, t. i. ".sub-nacionalnih" enot, drugotno in podrejeno vlogo ali pa le-te, tako kot regije, praktično niti ni.so bile priznane t>z. institucionalizirane. Po izteku skoraj polsto-letncga netlenujkratičnega sistema je sicer bil predložen pivjekt -reforme lokalne samouprave', ki pa mu je novi ustavni retl - kf)t bomo .še vitleli - že v izhodišču zamejil njegov tlomet. Ta zamejitev je izhajala iz tiveh prikritih in spornih pretl-po.stavk - značilnih za stari red in razmere v preteklosti - in sicer: I. da bi povečevanje samostojnosti ožjih tlelov pomenilo slabitev Slovenije kol celote in 2. da se Slovenija kot majhna tiržava lahko ubrani pred ogroženostjo txl zunaj le z okrepljenim državnim središčem in z določeno centralizacijo tjblasti. Takšne predpostavke so prepoznavne tako v sami ustavi kot v kasnejših normativnih določilnicah "reforme lokalne samouprave". Ob skoraj popolni otlsot-nosti družboslovnih spoznanj o družbeno-prostorski preobrazbi konec dvajsetega stoletja .so tutli v strokovnih pripravah i>revladovala ic preživela miselna izhodišča, npr v zvezi s teorijo države z začetka tega stoletja. Gre za paratloks, da se reforma, ki naj bi pomenila okrepitev' lokalne demokracije, opira na razlage, ki utemeljujejo dominacijo države ter podrejenost in odvisncxsi "ožjih družbenih skupnosti"; država ila jc lista (kot piSf Graicnauer. 1997. minister za lokalno samoupravo. ob tem. ko .se zgleduje in sklicuje na vire iz dvajsetih in tridesetiii let), ki določa, kateri .so lahko interesi teh .sku|5nosti In na kak.Anem območju .se uveljavljajo, in ona je tista, ki ima "na svojem ozemlju pra\ ico zahtevati ptjkor.ščino" i|xl. Arhaičen je ne le jezik u|x)rabljenlh virov, ampak tudi ml.selno.st, tako da .se ni čuditi kritičnim odzivom, na kakršne je njeno uresničevanje naletelo v javnosti In še po.sebej v obravnavanem primeru, Ij. v Kopru. Iz gornjega naj bi Izhajalo, da je država, kar praktično pomeni njen center, lista, ki izraža in zagotavlja enotnost In celovitost Slovenije - ne s .soudeležbo regij in ol>čln. temveč z njihovim |K>dreja-njem: ali pa (če u|K>števamo analize juavnega položaja regij, ki jih je opravil Janez Smidovnik, 1999) celo z njihovim dejanskim nepriznavanjem. Samo.stojnost določene enote, "uveljavljanje svoje volje", bi po takšni mi.selnosti pomenila njeno samolzključitev iz sistema. Takšno sklepanje temelji na logiki "Igre z ničelno vsoto" (v smi.slu: kolikor eden pridobi, toliko drugI izgubi), ki je še netlavno utemeljevala kleološke .shematizme o razreilni bod)l In ki, ob hkratnih zahtevah, da je treba ocHočneje prekinili s preteklostjo, dejansko .še vedno v znatni meri prežema .sloven.sko politiko in njene razne izključnosti. Taki5no razumevanje stvari je v ozadju oilpora proti zahtevam po ilecentralizaclji. ki jo .samoumevno razlagajo kot Izgubo in slabitev centra. Spregletla pa .se tisto, kar je pri tem bistveno novega, tj. da je takšno metl.sebojno Izključnost, ki jc bila v.se.skozi značilna za tiržavno hierarhične odnose, tlanes moč presegati spartneisko soudeležbo več ravni delo\ anja. Takšna miselnost In normativna urediie\'. ki le-to izraža, .se v.se bolj spopadala s pobudami in zahtevami "nove F.\toix;". .Medtem ko .so v Sloveniji prepoznavne predpostavke, da je vprašanje osamosvajanja v osno\'i razrešeno z novo drža\o, pa pričakovanja iz Bruslja šele od|>irajo novo zgoilovlnsko poglavje, v katerem se evropsko povezovanje lahko krepi le, v kolikor se hkrati krepi tudi samostojnost regionalnih in lokalnih enot ter različnih nevladnih .skupin, manjšin in posameznikov-, ki tvorijo sfero civilne ilružbe. Zgoraj prikazana tiržavoceniričnost slovenske ]>olllike In pravnega reda, ko .se vsega lotevajo v slogu "od zgoraj navzdol", je v pravem nasprotju In .se že v.sakodnevno spopada z evropskim "načelom sulv sidiarnosti", ki izhaja "oti spodaj", tako da daje prednost lokalnim enotam in • vi.š-jlm" prepuiJča le tiste naloge, ki jih lahko uspešneje rešujejo kot "nižje" enote. V času, ko se pri nas razrašča državni aparat, ko se krejiljo strankarske centrale in ko uvajajajo večin.ski volilni sistem, ki naj bi utrdil osamostaljene In homoge-nizirane politične "bloke", raziskave v Zahodni Evropi in Severni Ameriki razkrivajo povsem nasprotne trende. Tako npr. pri njih vse lx)lj zavračajo odmaknjeno In neodvisno centralno-državno birokracijo, hkrati pa dajejo večjo podporo decentralizaciji In indivklualiziranim oblikam vključevanja v (lokalno) politiko. Upatla lojalnost v odnosu do strank in volilci vse pogosteje izbirajo kandidate iz volilnih list različnih strank. Nasploh gre za krepitev t. I. "novih, neodvisnih volllcev" (Hoffman-Martinot, 1999; Klingemann, Fuch.s, 1995). Udeležba na državnih volitvah upada; članstvo v prostovoljnih združenjih in v skupinah, ki branijo specifične lokalne Interese, pa se povečuje. .Namesto toge hlerarhično-državne strukture, se oblast v.se lx)lj drobi in razpršuje, lako da le za krajši čas Izstopi ob obravnavanju posameznih problemov, in hkraii ocljjira prostor za |K)lnn;le, skui^ine in gibanja kontekstu civilne družbe. Za razliko ckI navetlenega pa slovenska politika .Se vztraja in deluje po starent državocentriCnem vzorcu. S tem izgublja razrojiio pobitcio in se vse pogosteje znajde le nekak.^ni defeiizii iii rlogi ali pa celo predstavlja blokado v odnosu do pobud in programov "odspudaj'm 'odzunaj". Raz% ojna dinamika bolj prihaja od drugod, kot pa iz državnega sredi.šča, ki ima v.se več opravka s samim seboj. Slovenija postaja nekakšen avditorij .strankarskih veljakov, ki večinoma bolj skrbijo za to, da obdržijo ilo.scženo koncentracijo politične moči tam, kjer .so jo pač do.segli, predvsem v centru, pa tudi v občinah, kot da bi .se zavzemali za decentralizacijo in demokratizacijo odločanja. i>ele v tem smi.slu razkrivam širše ozadje konflikta (prikritih) intere.sov, ki nam - poleg preživelih pred.stav o medsebojni izključno.sti enot v teritorialni državni organizaciji - omogoča razuntevanje oz. pojasnitev "koprskega primera". Glede na to je zahte\'a po razdelitvi občine naletela na odpor, saj ljudje v njej ni.so vitleli predvsem prizadevanj za okrepitev neposredne demokracije, ampak .so v njej bolj prepoznavali centralizem v smislu politike "deli in vladaj" (kar ima .svojo osnovo, če upo.števamo tudi "nepriznano" regijo in njeno sredi.šče - Koper). Preživele predstave o državno teritorialni (rc-)organizaciji in velikosti občin Preden Ikjhj ta .sklop vprašanj osvetlil na koprskem primeru, jih je treba spet postaviti v širši kontekst. "Reforma lokalne .samouprave" naj bi na podlagi nove ustave odpravila in presegla "komunalni sistem", ki je bil vzpostavljen .še v nekdanji Jugoslaviji, s tem, da bi odločanje približala ljudem in izločila vpletanje države v samoupravno delovanje na ra\-ni občin. V.se lepo in pntv! Todd približanje odločanja občanom je bilo zelo ozko in enostransko zasnovano, prvenstveno z zmanjšeranjem velikosti občin. Ni pa vključevalo drugih možnosti, s katerimi bi npr ob posj)e.šeni informatizaciji vsakdanjega ži\ljenja zares lahko kaj \eč napravili za tlo.sego tega cilja, tuili ne glede na njiho\o velikost. Ni se upoštevalo, da se zmanj-ševanje enot samo zase - brez hkratnega [povezovanja v širšem prostoru -dejansko sprevrže v vsebinsko osiromaSenje lokalne samouprave. Kaj naj pomeni približanje in neiX)srednost odločanja, če pa .se le-to vsebinsko omeji na vprašanja, ki zadevajo kanalizacijo, javno razsvetljavo in podobne zadeve, ki so sicer nujne, a pritegnejo le manjši .segment (.starejših) občanov. Danes je že precej pozabljeno mučno, nenehno in brezplodno eksperimentiranje s "teritorialnimi preobrazbami" v prejšnji državi. A tudi sedaj .se je z "reformo" pozornost osretlotočila le na tisto, kar je najbolj vidno, opazno, tj. na v elikost občin- kol da bi že sprememba le-te lahko odločilno prispevala k demokratizaciji, - kot da je mogoče določili optimalno velikost kar nasploh in - kot da gre pri tem prvenstveno ali pretežno za (upravno) pravna vprašanja. Izhoclišča "reforme"(iisiava. zakon) niso ii|X)Sievala irendov v ZahcKini Evropi, saj je zmanjševanje velikosti občin v Sloveniji v nasprotju s splošnim tokom sprememb k poL-ečevanju iv/ikosli občin in zmanjševanju njihovega števila (o tem np. Svet Evrope, poročilo in kolokvij na temo "Velikost, učinkovitost in participacija občanov", 199-1, pa tudi Vlada KS "Zakaj v nove olxNne", J994). Te trende /x>jasnju-jejo s splošnim razširjanjem dostopnosti v prostoru (promet, komunikacije), s šii^jenjem mest v obliki suburbanizacije in somestij ipd. Pri nas pa .se zdi, da je Slo bolj za to, da naj bi pavšalno in brez pretlhodne analize odpravili prejšnji sistem z vrnitvijo predpreteklo stanje (zgledovanje |W ureditvi pred 2. svetovno vojno) kot jja za pozornost do najnovejših družbenih sprememb in do tistega, kar je pred nami; ali pa je .šlo za določene bolj ali manj prikrite strankarske iniere.se. ki .se prav .sedaj spet kažejo v zvezi z določanjem volilnih območij. Ob miselni ujetosti v tradicionalno pojmovano teritorialnost "reformatorji" ni.so videli ali upoštevali sprememb, z^tradi katerih je velikost občin na.sploh izgubila .svoj nekdanji pomen. Pri tem mislim zla.sti na to, da z razširjanjem t. i. omrežnega povezoranja med posamezniki in med skupinami, na podlagi nove tehnologije prometa in komunikacij, postajajo neprimerne in neuporabne tradicionalne predstave o strnjenih in medsebojno jasno razmejljivih območjih lokalnih skupnosti. Prav v koprskem primeru se je pokazalo, da je bila predložena delitev sedanje občine taka, da je bila bolj upoštevana "teritorialna zaokroženost"km pa dejanska notranja povezanost predloženih novih občin na podeželju. Tu .se je v drastični obliki izkazalo, kako zgrešena je predpostavka, da je s tem, če zmanj.šamo teritorialno velikost občine, že zagotovljena tudi večja ined.sebojna povezanost zaob-.seženih krajev in prebivalcev. Prav na območju koprske občine je značilno, da se glavne prometne po\ e7.iwc\ Skoljkasti obliki, radialno stekajo v občinsko središče. Le-to je tako laže dostopno, kot pa .so sicer bliže ležeči kraji med selx>j, ki dostikrat nimajo "nič .skupnega". RADIALNI VZOREC POVEZAV Predlogi za nove oljčine pa so vkljitčcvali prav takšne neživljenjske in - kot so jih označevali domačini - "pisarniške konstrukcije", ki so določale območja, na katerih izza videza teritorialne bližine dejansko ni bilo niti povezanosti med kraji (brez dejanskega središča) niti zavesti o skupni pripadnosti. V \ seh pretlloženih primerih za nove občine so bili j>rebivalci večinoma bolj jiovezani prek meja take enote kol pa z največjim krajem znotraj nje. V tem smislu sta bila najlx)lj značilna predloga za oblikova/ije občine Škofi-je-Ankaran in občine 5marje-Marezige. Vsak od teh kraje\' je prometno bolje povezan z mestom Koprom kol pa z drugim, navidezno bližjim krajem. Tako se npr pretežni del zaposlenih iz širšega zaledja dnevno vozi v Koper saj je na mestnem območju osredotočena večina vseh delovnih mest občine. Čc naj lii bile nove, nianjSe ol^čine kaj več- kol tiineliio rzdržeiriiii', ocl ilržave odvisne tvorbe, potem se ne bi smeli prvenstveno osredotočati na njihovo teritorialno in iipravno-poliiično razsežnost (velikost, zaokroženost i|xl.), odločilna naj bi bila dejanska dostopnost materialnih in človeSkih virov. To pa |x)meni, da iak.šnega "projekta" kot je reforma lokalne .samouprave, ne bi smeli obravnavati kol zatlevo enega resorja, enega ministrstva, temveč v.sebinsko dosti lx)lj celovito in zato tudi na daljši rok, z večjo strpnostjo, manj tlirekiivno in bolj spodbujevalno; |Xxlobno kol .so k temu že pristopili v so.sednji Italiji. Ce gre zares za temeljne vrednote, potem bi morali v takšen projekt vključiti tudi celoten kompleks prostorskega in urbanističnega phiniranja in .se mogoče .spomniti na listo, kar sta vedeli že ce.saric;! .Marija Terezija in carica K;iiarina Velika, da jc treba najprej po.skrbeti za infnistrukturo teritorialne organiz;icije (drž:ivne) uprave. Če gre za oživljanje podeželja, potem se ne bi smeli omejiti le na upr;ivno-organizacij.ska vprašanja, temveč bi t;i predstavljala le eno od nizsežnosii celoviieg;i načrtovanja itaselilre. dela in hiranja. Tudi izkušnje iz Prekmurja, kjer je bilo osnovanih največ malih oljčin, nam kažejo, da temeljno vprašanje ni mala ali velika enota. V iiKinjših, ki .so v nek:ite-rih primerih po velikosti izenačene s prejšnjimi krajevnimi skupnostmi, je oživela lokalna pobuda. Taka jc npr. obmejna občina Kobilje, ki je bihi prej krajevna skupnost v okviru občine Lendava, .sedaj p:i celo pn a v .Sloveniji uvaja inov acijo "tele-hi.ša", tj. inl'orm:icijsko-komunik;icijsko .središče po vzorih iz .M:idžar.ske. Toda ob povečani .samostojnosti manjših enot, je že opazno tudi njihovo zapininje v;i.se in celo r:izp;Klanje že prej vzpo.stavljenih sistemov na širših območjih. Kot kritično opaž;injc iz .Murske Sobote se npr pojavlja to, da sedaj "vsaka občina ustv:irja svoj sistem k;in:ilizacije" in n;idalje, tla si IJeltinci ločeno urejajo svojo voilooskrbo z izkopi novih vodnjakov, čeprav že izgrajeno vodno zajetje ob .Muri z;idostuje celo za pretežni del Goričkeg;i. Zapiranje v manj.še osamo.svojene enote ima torej, .še zlasti in s|X't z;iradi odsotnosti integrativne regionalne vloge, z;i posledico, d;i namesto |)riključitev na že vzpost;ivljene si.steme prih;ija do prekinitev, ob tem pa do tnitlaljnjih drobitev, ko gre za snovanje novih. Življenjska raznovrstnost in normativna iiniformnost Kot je znano, je ust;ivno sodi.šče ocenilo, da je sedanja .Mestn;i občina Koper ustavno neprimerna z:iradi "teritorialnega obsega", "števila naselij" in "posledične notranje heterogenosti". Vendar zaradi podobnih odstopanj, v smeri preveč ali premalo, številne občine ni.so bile proghi.šene kot .sporne. Tako naj bi - ob lastni nedo.slednosti - dosledno uvelj:ivljalo zahtevo [x) enotni (v smislu - podobni) urejenosti na vsen» ozemlju države. Že to dvojnost so Koprč;ini, glede n;i vse druge moteče zadeve v njihovem spop;idanju z državnim centnilizmom, doživljali kot di.skriminacijo. Ob tem .se zastavlja vprašanje razumevanja in pomena enotnosti, ki n;ij bi jo zagot;ivljali z uniformnostjo teritorialne organizacije (ali le z nekaj vnaprej določenimi tipi občin), četudi je očitno, da gre v v.seh drugih ozirih npr geografskem. ekonomskem, kiiliiiinem idr., za veliko raznovrstno.st. Že v jirej.šnji, jiigo.slovan.ski državi, ko je osredotočena politična oblast v.siljevala t. i. "monotipsko organiziicijo" ol>čin, smo kritično opozarjali na njene jiroli-razvojne ličinke. Ob vstopanju v post-moderno družbo .se v razvitem svetu v.se bolj odmikajo od prej.šnje organizacijske togosti in iiiii/onniiosti, hkrati pa \ rednotijo/leksihiliiost in rnznotrstnost povezovanja v prostoru. Gre torej za usmeritev, ki je prav nas|5roina tudi nekdanjemu togemu, formalnemu redu v državah, ki .so vključevale dele tlana.šnje Slovenije .še pred in po prvi .svetovni vojni. Čini višje je vrednotenje demokratično.sti delovanja, tem večja je praviloma \wS\ stipnost do raznorrstnosti, kar nam .še zlasti potrjuje praksa v ZDA. "Verjetno ni dveh mest v ZDA. ki bi imeli natančno enako strukturo oblasti. Povsod dodajo kaj .svojega" (Vlaj, 1998). To hkrati pomeni tudi večje zaupanje, da .so ljudje na zadevnih območjih .sami zadosti "zreli", ila bodo -prej ali slej - prišli do spoznanja o tem, kaj predstavlja optimalno rešitev. Paradoks je v tem, da imamo opravka z zelo ohlapnimi merili za oblikovanje občin (npr. da gre za naselja, povezana s .skupnimi potrebami in interesi), hkrati pa z zelo avtoritativnimi odločitvami in vsiljevanjem le-teh. V pripravah so se nekateri (strokovni) predlogi glede .števila razlikovali za .skoraj 100 občin. Podobno imamo še danes predloge v raz|)onu od 6 do 21 pokrajin in tudi predloge z;i oblikovanje 12 do 62 upravnih okrajev idr. Ob tem, ko .se ves državni vrh več let ukvarja z vprašanjem o neprinterni velikosti ene občine (in pu.šča vnemar množico drugih "prestopnic"), pa je hkrati ol5či-nam prepuščeno, ;ili sploh ustanovijo pokrajino ali ne, ali bodo sploh imele krajevne .skupno.sti ali ne, ali bodo le-te pravne o.sebe ali ne, ali bodo imele vaške skupnosti ali ne ipd.!? Navidezna strogost in doslednost v imenu pravnega reda .se torej izkaže kot nenačelnost in .samovoljnost. Glede novih občin .se zao.stri nasprotovanje občinam, ko pa gre za krajevne .skupnosti, ki .so - v.saj po veliko.sii dostikrat izenačene z njimi - je pa v.seeno, kako .se reši!? Ob tem, ko postaja v.sc bolj nesprejemljivo vsiljevanje določenega modela z vrha, je očitno le dialog tisti, v katercm je mogoče .strpno presegati tako enostra-nosti pristopa od zgoraj kot enostranosti od s|X)daj. A do takega dialoga vsaj v koprskem primeru ni prišlo. Pri tem pa ne mislim le na javne razprave, temveč na širšo vsebino t. i. "partnerskega .sodelovanja". I.e-to omogoča zbliževanje med splošnimi in konkretnimi interesi, ne pa prevhule ene od alternativ na račun druge, tako kot pri referendumu. Nasploh pa gre za spro.ščanje različnih oblik teritorialnega in v.se bolj predvsem funkcionalnega (glede na po.sebne naloge in intere.se) povezovanja, ki ne sledi več starim (>redstavam o teritorialni zaokroženosti in izključnosti, temveč predpostavlja medsebojna jjrekrivanja in križanja v prostoru, tako kot je to sploh značilno za že omenjeno "omrežnopovezovanje"\ današnjem času. V tem smislu je značilno, tla se v razvitih državah (v nekaterih oblikah pa tudi že pri nas) namesto vseob.segajoče, teritorialno zasnovane oblasti pojavlja vse večja raznovrstnost različnih oblik (.sanio-)upravljanja in obla.sti za prav posebne eno-namenske enote, vendar tako, cia ni.so prostorsko zamejene na isto območje: lahko gre za upravljanje posameznih zgradb, za p<3seben širši okoliš, za rekreacij-.ske aktivnosti ipd. .Npr. v Kopru pripra\ ljajo projekt "Pot zdravja in prijateljstva", v okviru katerega bodo uredili kolesarsko rekreacijsko |x)t iia trasi stare železnice od Poreča do Trsta. Oskrba s plinom terja tlruge povezave, sežiganje odpadkov spet tretje. V .šir.šem kontekstu pa gre tutli za .številna omrežna povezovanja mest; tako npr. mesto Piran aktivno .stxleluje v evrop.skem omrežju obzithmih mest iptl. V takih primerih tradicionalne predst;ive o najbolj primerni veliktxsti občine ni.so več uporabne. Kontinentalna F.vropa, po kateri so se pri nas ob "reformi lokalne .samoupnive" najbolj zgledovali, kaže glede velikosti teritorialnih enot, tako znotraj posiuneznih tiržav kot meti njimi, večjo raznovrstnost kot jo določajo normativni okviri pri nas. Tako po ]K>sameznih državah ne problematizirajo velikosti lokalnih enot niti tedaj, če le-te vključujejo le nekaj sto ali pa tutli več milijonov prebiv;ilcev. Konec koncev se je tutli pri nas izkazalo, da velikosti občin ni mogoče držati v vnaprej dolt>čenih okvirih, saj imamtj najmanjšo, ki šteje približno 400 prebivalcev, in največjo, ki šteje 272 000 prebivalcev'; 101 občin;i ima manj prebivalcev kot je bilo pretlvitleno, tj. manj kot 5000 prebiv;ilcev. Ob tem se primerjalno z;ist:ivlj;i .Še vprašanje: če se lahko države po velikosti nizlikujejo celo v takšnih ek.stremih kot ju predstavljata Kanatla (9,976.146 km2 površine) in Monako (1.5 km2), ne d;i bi bilo to posebej moteče, zakaj bi bilo drugače tetlaj, kt> gre za organizacijo enot lokalne sanjoupr;ive? Tutli v evropskem prostoru je prišhi tlo izraza tloločen;i težnja tlrž:iv k homo-genizaciji, tako da so znotraj svojih meja uveljavile upr;ivno-politično uniform-nost, ki odstopa od večje raznovrstnosti dejanskih življenjskih r;izmer. Avstrijski politolog R. Rack (1988) piše o .skoraj p;itoloških prizadevanjih, tla bi v Avstriji z ustavno ureditvijo zagotovili uniformnost na ravni občin, saj se preveč opirajo na splošno predstavo o abstraktni občini. Tudi težnja, da bi vnaprej vse določili in umestili v omejeno število zakonsko opredeljenih kategorij, lx) zmeraj manj uresničljiva in zmeraj bolj z;iviralna. Vse večje raztiovrstiiosti, ki post;ijajo prepoznavni znak postmotlerne tiružbe, ni mogoče stlačiti v nekaj kategorij, npr v nekaj lipov oljčin. Do teg:i spoznanja so se že dokopali v.saj v nekaterih evropskih državah, ne pa tutli v slovenski politiki in zakonotlaji. Koprsko občino sicer lahko označimo, da je obmejiKi, mestna, z tlemografsko ogroženimi območji iptl.; toda z nobenimi splošnimi predpisi ni mogoče zajeti tistega, kar v konkretnem primeru predstavlja edinstveno kombinacijo lastnosti, npr. prav to, tl;i je hkr;iti geografsko obrobna enot;i ([Periferija), pa vendarle dinamično razvojno središče. Tako kot živinio v času, ko človek v.se bolj izrazilo uveljavlja svojo individualnost in se upira, kadar ga poizku.š;ijo obravnavati le v nekakšnih kalupih (Roszak, 1981 je ujxjrabljal izraz "identity boxes"), tako tutli lokalne enote ne morejo uveljavljali svojih etiinstvenih možnosti in |y)sf)e.šeno re.ševali svojih problemov, če so normativno obravnavane uniformno ali kvečjemu v nekaj tak.sativno določenih kategorij;ih. Kje je torej rešitev? Nakažemo lahko vsaj smer rešev;inja. Ta pa je v tem, tla uveljavljanje edinstvenih lokalnih itientitet terja vse večjo lt)kalno samostojnost in strpnost do različnosti, česar pa slovenski pravni red še ne dopušča. Teritorialna zamcjciiost v času "glokalizacijc"!? Ob vrsti izzivov, ki sem jih razkrival v "koprskeni primeru", še posebej izstopa ustavna zamejitev vloge občine na "čisto" lokalne zadeve. Po ustavi je torej občina pristojna le za ozko pojmovane lokalne zadeve, tj. tiste, ki jih a) občina lahko ureja samostojno in b) ki zadevajo sanio prebivalce občine. V šir.šem kontek.stu pa to pomeni, da gre za ozko prostorsko in vsebinsko zaniejevanje lokalne demokracije v času: - ko IvLI |X)stavlja v ospredje krepitev partnerskega sodelovanja med lokalno, nacionalno in nadnacionalno ravnjo odločanja ter pouilarja in že prakticira (tudi pri nas) večravensko soudeležbo in soodgovornost v skupnih projektih ipd., - ko Meilnarodna zveza lokalnih obla.sti (lUI.A) na .svojem .svetovnem kongresu (1995) kot glavno temo obravnava občinsko sodelovanje v mednarotinem merilu (municipal International cooperation) in v zvezi s tem "vdiranje globalnih problemov v v.sakdanje življenje občanov", podobno tudi Habitat (Istanbul, 1996) zahteva vključevanje lokalnih skupnosti v nacionalne mehanizme odločanja, ali pa ko študija II.O (LeclLink, 1996, WP-1) ugotavlja: "Najuspešnejše lokalne dejavnosti so tiste, ki .se jih lotevajo tako, da lokalno gospodarstvo obravnavajo v globalnem kontekstu", - ko .sociologi, politologi, ekonomisti, socialni antro|Kjlogi idr. kot eno od tem, ki jim prav v zadnjem obdobju jio.svečajo naj\'cčjo pozornost, obravnavajo proces globalizacije, ki ni "nekaj tam zunaj", temveč tu z nami, v na.šem vsakdanjem okolju (Giddens, v: Beck, Giddens, La.sh 1994) in - ko se .še po.sebno pozornost pos%eča preučevanju lokalno-globalnih odnosov in se z novimi |X)jmi poizkuša zajeti lokalno-globalno prežemanje, npr "glokalizaci-ja" itd. V primerjavi z dogajanjem v razvitem svetu je torej normativna ureditev delovanja občin pri nas ne le v nekakšnem "faznem zaostanku', amj)ak dejansko zaostaja kar za dve fazi: 1. naše občine so po ustavnih določilih zamejene tako, da (naj) se ne vključujejo niti v reševanje zadev na nacionalno-državni ravni in 2. sploh i>a naj ne bi |wsegale v reševanje zadev v mednarodnem in globalnem merilu, kar prav v koprskem printeru pomeni že izrazito zao.stajanje za dejanskim .stanjem. V razpravah ob usajanju reforme lokalne samouprave je bilo predstavljeno sicer dosti primerjalno-pravnega gradiva od drugod, ni pa bilo vključenih novejših družboslovnih spoznanj, ki kažejo, kako dinamično v razvitem .svetu presegajo takšno lokalno zaprtost, kakršno utrjuje naš jiravni red. Pri tem, poleg že navedenega, mislim na sociološke razprave o prehodu otl "prostora krajev" k "prostoru tokov", o razliki med ".starim" (zaprtim) in "novim lt)kalizmom" (odprtim), podobno o "novem regionalizmu", o "teledemokr.iciji", ki spreminja do.sedanji pomen iieposretlne in posredne demokracije, o "novi politični kulturi", ki kaže na izptKl-kopavanje toge, hierarhične teritorialne organiziranosti in - če vzamemo še .širši kontekst - o slabitvi vloge strank ter krepitvi vloge mnoštva raznih (potl-)skupin, ki presegajo lokalne in nacionalno-državne okvire; pri vsem tem pa nakazujejo dolgoročno perspektivo nastajanja globalne civilne družbe. Namesto spotlbucl k vstopanju v širši prostor in k prevzemanju otlgovornosii za reševanje proijlemov tudi na nacionalni in na svetovni ravni, bi jiri nas prej lahko govorili o nekakšnem izprtju ali "gcioizaciji"/oknlne deniakmcije. Medtem ko npr družboslovci v ZDA spremljajo, kako se na dnevnih redih lokalnih samou]>ravnih enot in različnih skupin civilne družbe povečuje število zatlev globalnega pomena, se naša pravna ureditev usmerja na "čisto" lokalne zadeve, kakršnih I>o vse manj, tako da lahko v bodoče pričakujemo samo še nadaljnje siro-inaieiijc vsebine lokalne demokracije. Ce .sem do.slej nakazal, kako to zamejitev lahko oceninjo v svetovnem družbenem in družboslovnem kontekstu, naj jo sedaj preverim še z \'.sakdanjo življenjsko ])rak.so v kojKski ol>čini. V ta namen lahko vzamemo kar prikaz mednarotl-nega delovanja občine, ki ga je (17. 2. 1997) v okviru pregleda opravljenega tlela podal nekdanji župan te ol>čine. V njem je med drugim zapi.sano (kar namerno podajam v neskrčeni obliki): "Obi.skali so nas državniki, ministri, parlamentarci, veleposlaniki, župani, poslovni in drugi ljudje iz Avstralije, Kitaj.ske. japonske, Združenih drž:iv Amerike, Kanade, Angole, Rusije, Velike Britanije, Hrancije, Nemčije, Finske, Av.strije, Španije, Italije, Slovaške, Madžarske, Albanije, Grčije, Turčije, Bosne in I lercegovine, Maketlonije in Hrvaške. Več ali manj je bila .stalnica v izkazanih interesih tujih go.stov za naš prostor koprsko pristani.šče. Z na.še .strani smo ponesli podolx) in značilnosti Kopra in .Slovenije neposredno v ZDA. Kitaj.sko, li.sionijo, Dan.sko, Francijo. .Av.strijo, Italijo, Španijo, Turčijo in na .sedež sveta Hvrope v Strasbourg. Naši kulturni ambasailorji .so bili tu
  • slovne ekipe potipale v.se pomembnej.še .svetovne trge. Dokazali smo spo.sobnost in pripravljenost odgovornega soočanja z izzivi, ki jih prinaša približevanje Fvrop.ski uniji in N.ATO. K nam .so prišle, na prijateljske obiske, ladje Irancoske, britanske in ameri.ške vojne mornarice. Slednje kar 6-krat. Z ameri.škim obrambnim ministrstvom je slovensko dogovorilo program rednih obiskov enot šestega latlje\ ja koprski pri.stan." Očitno torej koprska občina že deluje ne le kot občina, ki bi .se ukvarjala z zadevami ozko lokalnega pomena, temveč - čeprav normativno sicer nepriznano in finančno nepodprto - opravlja tudi naloge, ki so pomembne za Sloven.sko Istro in za Slo\enijo kot celoto; iz zgornjega opisa pa je razvitina tudi evropska in svetovna razsežnost. Vsakdanja življenjska praksa torej daleč />ivliileiri sedaj veljaN iio iiorninlinio iiredilcv!';' Od enoglasne k večglasni Sloveniji: koprske in istrske poscbno.sti kot izziv nercprczcntativnosti središča Koper in Slovenska Istra imata veliko .skupnega s številnimi slovenskimi mesti, občinami in regijami, ko gre za vpraš;uije, koliko .so njune po.sebno.sti poznane in upoštevane na nacionalno-državni ra\'ni oz. v državnem središču. Kjerkoli izven tega sredi.šča, -še zlasti pa v močnejših regionalnih jedrih na obrobju, naletimo na izraze nezado\'oljstva v tem smislu, da njihove posebnosti ni.so zadosti ii/miieirine v Ljubljani (seveda pa se to ponovi tudi znotraj regij in občin, niečine, v podeželskih krajevnih skupnostih, imajo tovrstne pripombe v odnosu do občlnskeg:i središča). L:)ržavno središče nikoli pojK^lno ne vključuje vseh regionalniii in lokalnih posebnosti; vendar pa iikrati lahko izraž;i zelo različno .stopnjo odprto.sti, občutljivosti in odzivnosti nanje. Cim večje pa je o manjša je -vsaj domnevno - verjetnost, da bodo ustrezno izntžene in upoštevane prek centralnih državnih institucij. Le v določenih primerih se večjo pozornost po.sveč;i prav ek.stremnim odstopanjem. Hkrati pa, četudi gre v razvitem svetu z:i splošni trend spreminjanja nacionalnih držav od "enoglasnosti" k (polifoniji), ni rečeno, da bodo rav/io najbolj prizadeti sploh poizkušali uveljaviti .svoj glas, .svoje po.sebnosti in probleme. Sociologi smo že spoznali, da se bolj verjetno prvi oglasijo - ne tisti, ki .so prav v najslabšem položaju, temveč - tisti, ki .se jim stanje celo relativno izboljšuje. Med zadnje bi lahko uvrstili tudi kopr.sko ol>člno. Pri tem je sicer opazno, da je bilo v Mariboru že dalj časa pri.sotno kritično nizpoloženje zaradi (občutka) z;ipostav-Ijenosti od Ljubljane, kot ga npr. izraža naslednja izjava: "Vse, kar .se zgodi v Ljubljani, je nacionalnega pomena, karkoli pa naredimo v Mariboru, Uidi če dobi pomembna mednarodna priznanja, to je pa lok;iln;i zadeva, naša stvar". Glede na gospod;irsko krizo v mestu je bil njegov glas utišan (čeprav s posameznimi kulturnimi programi vendarle izstopa tudi v afirtnativ/iem smislu in ne le kot ".soci;il-na bomba" v zvezi z brez|X)selnostjo ipd.). Podobno mariborski kritični oceni razkrivamo tudi .stali.šča prebivalcev koprske občine. Pri tem .se opiram - in se bom .še kasneje v tem be.seclilu - na odgovore iz ankete reprezentativnega vzorca 840 odraslih prebivalcev občine, ki smo jo marca 1998. opravili .sodela^i Centra za prostorsko sociologijo, FDV, torej skupaj z .M. Hočevarjem in F. Trčkom, v .sodelovanju s CATI centrom. V Kopru kar 86% vprašancev zastopa stališče: "V Ljubljani nimajo dosti posluha za po.sebnosti in probleme na.še občine in Slovenske Lstre". To lahko zadeva tako ožjo upravno-politično sfero, pa tudi druga področja, kot .so kuluira, jezik, arhitektura, šport, turizem idr. v Ljubljani nimajo "posluha" za posebnosti... V Ljubljani nimajo dosti posluha za posebnosli in probleme neSe občina In Slovenske lstre.(n=B40) popolnorna se »tfiniam »trinjamse ne strinjanise sploh se ne strinjam Poleg politične (ne)2a.stopanosti v o.srecinjih državnih institucijah, .strankah ipd. gre torej tudi za neenako zastopanost osrednje in obrobne Slovenije v širši javnosti, v literaturi, v množičnih občilih in za vključenost v simbolnem predstavljanju slovenstva v mednarodnem merilu. Npr. koprski glasbenik, ki opozarja na nezadovoljivo predstavljenost istrske etno-glasbe in na to, da drugi ne vključujejo istrskih motivov, hkrati zastavlja vprašanje: "Ali Olx'rkrainerji in gorenj.ska no.ša lahko - kar nasploh - reprezentirajo .slovenst\-o?" Gre torej za izziv določeni navajenosti, na podlagi katere se podaljšuje .samoumevnost pristranosti, in torej za izziv, ki terja redefiniranje slovenstva (celote) na podlagi večje oz. enakopravnejše vključenosti delov (periferije). Lahko gre tudi za poenotenje v smislu standardizacije, tako kot to nakazuje naslednje stališče: "Žal mi je, da se istrske in mediteranskeizgubljajo in utapljajo s prevladovanjem vseslovenskih značilnosti", s katerim .soglaša skoraj 80% vprašancev. V zvezi s tem predstavlja značilen primer prizadetost ljudi zaradi "izganjanja" istrskega narečja. Medtem ko jc starejša generacija Se doživljala, da v šolah niso smeli govoriti slovensko, .so mlajše po 2. svetovni vojni v sloven.skih šolah odvračali od govorice v domačem narečju, kar so nekateri spet doživljali kot neke vrste izrinjanje njihovega maiernega jezika. V šolah so ocenjevali narečja kot nekaj grdega in nekulturnega, česar naj bi se sramovali in se jim odpovedali, namesto da bi cenili znanje obeh, narečja in knjižnega jezika. Medtem ko v Kopru še po.sebej radi poudarjajo svojo pripadnost mediteran-.skemu kulturnemu krogu, pa hkrati kritično opozarjajo na pomanjkanje razii- nicvanja in podpore za lo v Ljubljani, lako kot npr.: "Slovenija se nikoli ni zavedala, da ima tudi svoj medileran.ski del." Ipd. Srcdobcžnost in obmcjnost v razvojni perspektivi Tako na Koprskem kol v slovenskem merilu so bila že načeta vpra.šanja o nevarnosti, da bi obmejna območja prišla v enostransko odvisnost in v podrejeni položaj v odnosu do bližnjih zunanjih središč (gl. tudi Z. M., "Obmejne regije in Evropa", TiP, 1996). Ermin Kržičnik je v zaostreni obliki - v Sobotni prilogi Dela (8. 10. 1994) - izpo.siavil tezo o 'Raztrgani Sloveniji' ki nam grozi z odpiranjem državnih meja. Predstave o tem pa .so vpli\'ale tudi na zasnovo teritorialne organizacije slovenske države, ki jo določa ustava in je predmet nenehnih razprav, tudi v zvezi z zahtevano razdelitv ijo koprske občine. V pritajeni obliki se pojavlja celo bojazen glede lojalnosti slovenski državi, kar konec konce\' v ključuje tudi misel o možni izgubi določenih obrobnih območij, tj. njihovi odcepitvi. Zato je potrebna tako širša osvetlitev, kot tudi konkretnejše preverjanje teh vprašanj. Trsienjak (1991: 88) je razlagal vedenje Slovencev kot mejnega naroda, saj je značilno, da .so razen ljubljanske in celjske kotline, vsi drugi predeli v širšem obmejnem pasu. Pri tem je ugotavlj;il, da majhnemu obrobnemu narodu manjka veliko središče, ki bi ga s .svojo sredotežno silo privlačevalo nase in krepilo zavest narodne identičnosti tudi obrobnim prebivalcem. Tako kot majhen človek nehote gleda velikega od spodaj navzgor, tako da velja tudi za majhen narod v odnosu do velikega .soseda. Zaradi občutka manjvrednosti skuša govorili s .so.sedi v njihovem jeziku in "v tem je že osnovno prilagajanje; v tem že tako rekoč po malem izginj;i ... zlepa ne more misliti docela središčno, ker pač sploh nima velikega središča, iz katerega bi mogel delovati, mi.sliti in čustvovati" (potlčrtal Z. .M ). Ce imamo v mislih našo preteklost, je takšn;i razlaga gotovo utemeljena, če pa razmišljamo o prihodnosti, potem vidim stvari drugače. Pri tem kaže upoštevati sociološka spoznanja o .spreminjanju odnosov med "centrom in periferijo", o dolgoročnih razvojnih težnjah k policentrizmu in celo k t. i. 'brezsrediščni družbi" (Willke, 1993). Naša trda realnost je seveda .še zajeta v [joznanih pojasnjevalnih okvirih iz preteklosti, in bilo bi neresno, če bi kar mi.selno preskočili v neko priča-kov:ino prihodnost v času - kot bi s staro terminologijo to označili - ko naj bi Slovenijo ogrožala "zunanja nevarnost's strani večjih in bogatejših središč iz sosednjih držav. Toda v času, ko stopa v ospredje vseevropsko povezovanje in globalizacija, .se največkrat spregleda, da se s tem zm;injšujejo tudi možnosti. d;i bi si večja mesta, kot sta npr. Trst ali Gradec, podredila širše čezmejno zaledje v Sloveniji. Tisto, kar so nam sicer privoščljivo napovedovali ob slovesu iz Beograda, da .se lx)mo znašli v situaciji kot pred prvo svetovno vojno, se v novih razmerah ne more več dogoditi. S tem, ko se vključujemo v širša omrežja povezav, hkrati vsaj relativno zmanjšujemo odvisnost od "sosedov", še zlati pa enostransko odvisnost oz. podrejenost v odnosu do njih. Pa tudi sosedje se bodo morali, kar prav sedaj s|x)znavajo v Celovcu in na Dunaju, vse bolj ozirati na to, kakšno odzivnost bodo s svojimi rav- iianji sprožali v Bruslju, Strasbourgu in drugod; pa ne Ic v središčih, lenivcč znier;ij bolj glede na sploSne, univerzalne standarde o človekovih pravicah, pravicah manjšin ipd. V tako razširjenem kontekstu pa ne bo več potllage za to, da bi mogli "mislili docela srediičiio'. Zmanjšuje pa se tudi možnost, da bi si "večji" podrej;ili "manjše" tako v odnosih med državami, kot tudi med regionalnimi in lokalnimi enotami oz. središči. Iz anketne raziskave med koprskimi srednje.šolci (245 dijakov, 1996. I.) smo dobili vpogled v njihova stališč;! do vprašanj;i o tem, "koliko je z;i uspešen razvoj koprske občine v prihodnosti strateško pomembno, da se povezuje"... v posameznih teritorialnih okvirih. Pri tem pntv mladi preseneč:ijo s svojo širino, .saj glede na delež odgovorov v k;itegoriji "n;ijbolj pomembno" dobimo naslednji vrstni red: 1. da se povezuje z Evropsko unijo kot celoto (55%), 2. s celim svetom (5.3%), 3. znotraj .Slovenije (45%), 4. z Italijo (32%) in 5. s IIrv;i.ško (12%). Iz teh odgovorov torej ne sledi, da bi šlo za kakšno zamejenost ali težnjo k enostranski vezanosti le na sosedno Italijo. Neposreden izziv v zvezi s tu obravnavano temo pa je bilo vpr;iš;mje: "Nekateri ljudje se bojijo, da bodo .Slovenijo z odpiranjem meja prephtvili pripadniki večjih narodov in da se bomo še zlasti v krajih blizu meje nekako utopili. .Mi je ta bojazen upravičena?" Odgovori so se porazdelili t:ikole: "Ne, teg;i se ni treb;i b;iti," je odgovorilo 55% in "da, t:i lx>jazen je upnivičena" 45% vprašancev. Čepr;iv manj kot polovica, jih je torej še vendarle precejšen delež, ki h priori ne zavračajo utemeljenosti tega vprašanja. Tod:i če jpoizkušamo ugot;ivljati, k;ikšen bo odnos mUidih do tega dogajanja (tudi) v bcKioče, naj dodamo še vpnišanje: "Ali bi bilo treba v prihodnosti težiti k temu, da bi omejev:ili ali spodbuj;ili priseljevanje drugih v na.šo občino?" Največji delež se jih zavzema za omejevanje priseljevanj;i iz območij nckd;inje Jugoshivije (94%), z:i tem p;i tudi že iz sosednje Ii;ilije (86%), nato iz drž:iv izven EU (80%), iz drugih krajev Slovenije (60%) in iz (preostalih) drž;iv EU (56%). Zelo podobn;i stali.šča nant je pokazala tudi 1998. I. izvedena anketa med odraslimi prebivalci koprske občine (le vrstni red zadnjih dveh je obriten). Že v nekaterih drugih raziskavah smo razkrivali, da so Slovenci ob odpininju državnih meja najbolj restriktivni tedaj, ko gre za morebitno priseljevanje, medtem ko je za njih bolj sprejemljiv prost pritok različnih materialnih dobrin/proizvodov in idej/informacij. Z vstopanjem v EU sicer tako država kot tudi občina izgubljata možnosti diferenciranja (diskrimin;icije) v priseljevanju na podlagi teritorialnega porekla iz območij znotraj EU. Vendar pa .se kot protiutež morebitnim iredenti-stičnim programom z druge strani meje pod geslom "kupimo si Istro", na slovenski strani pojavlja zelo izrazito zavrnilno stali.šče. Glede na to .se ne zdi verjetno, da bi kakšen |K>izkus jKjrušenj;! sedanje etnične strukture, npr z n;i.sel jeva njem na območju Slovenske Istre, ost;il brez kritičnega odziva javnosti. Spomnimo se le nedavnega odziva v zvezi z lastništvom marine v Izoli. Glede na splošna sociološka .spoznanja o težnjah k indiviciualizaciji prostorske gibljivosti prebivalstva, je zmeraj manj verjetno, da bi prišlo do kakšnih množičnih čezmejnih preseljevanj, kakršnih je sicer prav zgodovina Istre nabito [Kjlna. Tudi v zvezi s tem se kaže, da v naši kolektivni zavesti še povsem prevladujejo danes že preživele predstave o množičnih selitvah, čeprav vključevanje - zlasti izobražencev - v najrazličnejše mednarodne programe (študija, izpopolnjevanja npr. v EU) in možnosti zaposlovanja strokovnjakov, umetnikov idr. kaže na novi tip v.se bolj mzprSene gibljivosti v prostoru. To pa pomeni, da bojazen pred nekakšnim množičnim vdorom tujcev v obmejno obntočje izgublja realno podlago. Največja specifična privlačnost Slovenske Istre za priseljevanje je njena lega v "sončnem pasu" Evrope; toda to velja bolj v odnosu do slovenskega zaledja (to .so nam potrdili odgovori na vpra.šanje v S|M, 1994/1: "Kje v Sloveniji bi najrajši živeli?") in širšega kontinentalnega zaledja kot pa v odnosu do obeh sosednjih obmorskih držav, ki imata .sami dosti večje možnosti, da .se odzoveta na tako zanimanje. Interes Slovencev za naseljevanje ob morju je že prišel do izraza v ceni nepremičnin, ki so vi.šje kot v sosednjih državah. Po nekaterih ocenah so cene primerljivih stanovanj na Koprskem približno za četrtino in celo tretjino višje kot v Trstu; še večje razlike pa .so tedaj, ko gre za zemljišča za poslo\'ne dejavnosti. Oboje je od nakupa oz. naselitve na tem območju že odvrnilo vrsto interesentov iz drugih držav, npr. podjetnico iz Italije, ki .se je že po prvih informacijah premislila in se raje odločila za še eno restavracijo v Londonu, kot da bi jo odprla v Kopru. Kolikor več nam Slovencem pomeni to ozemlje, toliko več bomo očitno morali tudi plačevati, da bi ga obdržali v domačih rokah v kontekstu sproščujočega in razširjajočega se evropskega tržišča. Hkrati pa ni mogoče računati na dvojna merila v tem .smislu, da bi se le drugi odpirali nam, ne pa tudi mi njim. Toda tisto, kar je pri tem neopažena novost, je predv.sem to, da izpostavljenost za priseljevanje ni več prvenst\'eno - frontalno obmejna, temveč vse bolj fmrazdeljena glede na izbirno \'ključevanje tujcev tudi v osrednja območja države. Z jezikovnega vidika pa je novost predvsem to, da sedaj ne gre več le za dvo-jezičnost in za vezanost na zgolj italijan.ščino; med anketiranimi srednje.šolci je skoraj enak delež tistih, ki znajo italijansko ali (in) angleško. Ravno znanje angleščine, (ki omogoča tudi širše, multilateralno povezovanje) glede katerega Italijani kar močno zaostajajo, pa v.se lx)lj relativizira dosedanje cnositMfko prilagajanje večjemu sosednjemu narodu. Aktivnosti v evropskem in svetovnem merilu kažejo, da tudi to "večje" po.stane (pre-)majhno, da bi lahko zadržalo .svoj dominantni položaj. To je tudi že koprska izkuštija, npr. tedaj, ko - tako kot Društvo zgodovinarjev za Južno Primorsko - organizirajo strokovna in znanstvena .srečanja, čim gre za udeležence iz več (mediteranskih) držav. pa še drugi primer Tako kot se v okviru Istrabenza niso po naključju odločili za avstrijskega partnerja v povezavi OMW Istrabenz, tako je |X) drugi strani značilno, da so se odločili tudi za po.slovni jezik, ki ga uporabljajo v komuniciranju z Avstrijci, namreč za angleščino! Središčnost in obrobno.st uhajata geografiji Središčnost in obrobnost sta zmeraj manj nekakšni stalni in v naprej določeni geografski in zgodovinski danosti. Kje je središčno dogajanje na nekem področju udejstvovanja, je vse bolj odvisno od akterjev samih. Navajeni smo na preveč samoumevno, statično razimievanje srediSčnosti in obrobnosti. Življenje pa nam iiuli žc v Sloveniji kaže vse večjo fleksibilnost. Tako je bilo npr. mariborsko gledališče ob |X)membni vlogi Pandurja nekaj časa v os|5redju slovenske in precej tudi mednarodne kulturne javnosti. Koper se v času Primorskega festivala pojavlja kot inovativno središče kulturnega dogajanja v Sloveniji, saj vključuje vrsto umetnikov iz drugih krajev in iz drugih držav ter pritegne 10.000 ljutli od vsepovsod. Mariborski Lent je spel novo žarišče kulturnega dogajanja v Mariboru, saj pritegne tudi do 60.000 ljudi. Gledališče "Teatro Verdi" je postalo eno najlepših gledali.šč v sredozemskem prostoru, kjer hkrati - ob račimalniSkih porezavah in vzajcnuiosti - nudijo tudi vstopnice za predstave Cankarjevega doma v Ljubljani. Tako se tudi Trst v zadnjih letih na kulturnem področju močno spreminja, .saj opušča nekdanjo "z;idrio zaprtost", vzvišenost pa natlonicšča vstopanje v partnersko .scKlelovanje (a .še ne do.sti s Koprom). V.sc bolj je torej prech .sem od ustvarjalnosti in angažiranosti posameznikov in skupin odvisno, kje je ali bo ž;tri.ščc dogajanja, saj ob vse lažji prometni in informacijski do.stopno.sii prihaja tudi do med.sebojnega dopolnjevanja in prežemanja programov v širšem prostoru. Tako kot je do.seclanjemu sredi.šču zmeraj manj samodejno zagotorljetia njegova sredi.ščnost za v naprej, podobno tudi periferija ni več samoumevno in v naprej obsojena na .svojo perilernost. Pod takšnim zornim kotom pa se nakazujejo tudi možnosti pre.seganja konlliktov v odnosih med Kopron) in Ljubljano. "Evrorcgija Istra": i^e ena teritorialna sprememba ali razvojni projekti in graditev zaupanja 2c preil leti so se pojavile prve pobude v hrvaški Istri in z italijanske strani za ustanovitev "Evroregije Istra". V razpravah o tem jc stopila v ospredje vrsta pomislekov, katerih skupni imenov alec je bilo iiezaiipanje. predvsem dvomi o resničnih motivih in namenih pobudnikov glede na čezmejne ozemeljske pretenzije po.sameznih skupin. To je bilo nezaupanje, kakršno .se je pojavilo tudi v če.ško-nemških odnosih (Zich, 1993), glede na pomi.sleke, da bi močnejša stran v novi obliki poizku.šala uveljavljati "stare račune" in svojo prevlado. Zami.sel o Evroregiji Istra se je torej pojavljala preveč v stilu dosedanjih državno-teritorialnih sprememb, premalo pa z novo v.sebino, ki bi na pcxllagi konkretnih projektov čezmejnega sodelovanja predstavljala podlago za vzpostavljanje potrebnega zaupanja. Ob tem, ko so nekako pustili ob .strani konkretne probleme čezmejnega sodelovanja (vzemimo prekinjeno .sodelovanje v zvezi z delovanjem bolnišnice v Izoli, ki je bila zasnovana in je že delovala tudi za severno območje hrvaške Istre ipd ), so ta prizadevanja dobivala prizvok ustanavljanja nekakšne kvazi-države. To je .samo spodbudilo stara nasprotja na podlagi "zgodovinskega spomina" in nacionalno-državnih izključnosti. Vse številnejši projekti s podporo EU, kot tudi sedanje spremembe na Hrvaškem, odpirajo možnosti za bolj realistično lotevanje te problematike. To pomeni določeno postopnost in tudi smiselno razmerje med "notranjim" in "zunanjim" (čezmejnim) povezovanjem. Kot sem že nakazoval, gre za paradoks, da slovenska |X)lilika Se vedno odlaga "regularno" instiuicionalizacijo regije na doniačeni terenu v času, ko naj bi že oblikovali transnacionalne regije. Poleg obnovljenih aktivnosti za ustanovitev Evroregije Istra, se je lansko leto pojavila tudi "Lista Severni Jadran", ki teritorialno .še bolj velikopotezno, vendar lx>lj z vidika konkretnih projektov, nakazuje transnacionalno delovanje na nekaterih območjih treh držav, tj. Italije, Slovenije in Hrvaške. Največji delež prebivalcev koprske občine se zavzema za to, da je treba čim prej vzf)oslavitipokrajino na območju treh občin Slovenske Istre, manj za to, da bi nekatere zadeve sproti re.ševali za to zadolženi organi, najmatij pa je tistih, ki bi .se zadovoljili s tem, da bi le župani občasno obravnavali skupne zadeve treh občin. Še dosti Izrazitejši poudarek pretinostne usmerit\'e pa se |X)kaže tedaj, ko gre za razmerje med povezovanjem treh občin v primerjavi s povezovanjem prek meje. To je razvidno iz tega, da se 94% vpra.šancev strinja (tj. "popolnoma strinja" ali "strinja") s stališčem: "Obalne občine bi se morale najprej tesneje povezovati med seboj, šele potem pa z italijanskimi in hrvaškimi partnerji". "Obalno" občine najprej med seboj Obelne obtina bi se morale najpr^ tesn^e povezovali med seboj, šele polem pa z italijanskimi in hrvaSkimi partnerji (n^SiO) 60.0% popolncmase stiin|ainse ne strinjam se sploh se ne suinjam strinjam ne vem Kdo torej zamuja? Predvsem strankarska politika, večina strankarskih central, ki blokirajo sicer že v.sesplošno izraženo zahtevo po spremembi ustave, tako da bi bila omogočena Institucionalizacija regij. Tako, kot sem že nakazal, pridemo do paradoksalnega rezultata, da ob zunanjih pobudah za poenotenje na širših območjih dveh ali treh držav (za primerjavo lahko vzamemo tudi enotno organl- z;icijo italijanske manjšine v Sloveniji in na Hrvaškem) prav o teh vprašanjih nimamo tiilipoenotenja treh "domačih" občin. Pri tem je značilno, da so najprej imeli pobudo župani teh občin, ki pa (tedaj) niso dobili potrebne podpore v svojih strankah. Poglejmo še nekatere konkretne ugotovitve iz ankete. 1 Ikrati z izrazito usmeritvijo prebivalcev k prednostnemu "notranjemu" povezovanju ugotavljam, da med vpraSanci ni soglasja, ko gre za omejevanje in nadzor, kakor je to izraženo z naslednjim stališčem: "Država ne sme dopustiti, da bi se občine in regije brez njene odobritve povezovale tudi v mednarodnem merilu". Pod|X)ra in nasprotovanje takšnemu stališču sta skoraj izenačeni. Torej se znaten delež občanov že odmika od tradicionalnega teritorialno-hierarhičnega modela tlržavne organizacije, ki je ožjim enotam dopuščal le notranje povezovanje na določeni ravni, vse zunanje povezave pa so vzpostavljali le preko državnega središča (ministrst\'a za zunanje z;ideve). Kako delovati ob odpiranju meja? Vzvozi z nadalinJm odpiranjem drievnih meja z Italijo in Hn/aSko Kaj od naslednjega bi vi postavili na prvo mesto? (n^^^O) razčistiti sprotno reševanje IvepAi podpirati zgodovinske spore posameznih, dolgoroirtejie vzpostavjianja konKretrah čezm^ tezmejne reg^ problemov sodelovanje Vendar pa glede na delež odgovorov na vprašanje, kaj naj bi dobilo prednost v zvezi z nadaljnjim odpiranjem državnih meja z Italijo in Hrvaško, dobimo nekako nasprotni vrstni red kot v "notranjem" povezovanju. Prednost dobi "sprotno reševanje posameznih, konkretnih problemov" in "krepitev dolgoročnejšega čezmejnega sodelovanja", tako da - poleg kategorije "razčistiti zgodovinske spore" - pridejo odgovori "podpirati vzpostavljanje čeztiiejne regije" šele na zadnje mesto. Očitno torej jKjbiicIe za uvedbo Evroregije Istra jjrebivalci idani pogoji, da bi Koper s svojimi človeškimi in materialnimi viri pre%'zemal tudi soodgovornost za morebitne ožje enote, ki bi nastale v njegovem zaledju. Napaka vsiljevanja 'delitve' - ki kot spoznanje in pouk zade\'a celotno Slovenijo - je bila ravno njena enostranost in enosmernost, ki se je izražala v tem, da predložene "osamosvojit\'e' manjših enot ni spremljalo prizadevanje za njihovo hkratno povezovanje v širšem prostoru. "Revnejšim" je bila sicer ponujena nezanesljiva državna pomoč iz centra, od katere pa bi bile spet enostransko odvisne in torej ne dejan.sko samostojne in samoupravne. V zvezi z zahtevano razdelitvijo se je pokazalo, kako togo je delovanje centralnih državnih organov, ki niti v projektu "lokalna samouprava" niso presegli klasičnih okvirov državnega delovanja z vrha navzdol in se zato tudi niso dokopali do sprejemljive rešitve. Tu še ni bilo delovnega, partnerskega sodelovanja po vzoru projektov EU. Značilno je bilo formalno-manifestativno izpostavljanje referendumske alternative glede neživljenjsko zasnovanih predlogov, ki ni dopuščalo iskanja boljših rešitev v konkretnih okoliščinah, temveč je predpostavljalo izključ- iiost v smislu delitve na zmagovalce in poražence. Tako ni bila omogočena odzivnost na zamisli, ki so se v razpravah pojavljale tako na strani zagovornikov sedanje občine kot na strani tistih, ki .so .se - sicer maloštevilni - zavzemali za ustanovitev novih. Gre za določena stiči.šča, ki bi ob že nakazanih predpogojih ( regija, posto|>-nost, dolgoročnej.ši program v kontekstu pro.storskega plana ipd.) lahko pomenila tudi poenotenje glede možne rešitve. Hkrati s tem, ko so občani zelo kritično zavračali ponujene enote kot pov.sem neživljenjske (podeželsko območje brez skupnega sretlišča), niso zavračali možnosti, da bi v nekaterih primerih oblikovali občino, ki bi kot jeilro imelo .setla-nji .sedež krajevne skupnosti (najbolj značilen primer: Šmarje, ne pa Smar-je-.Marezige). Le na ta način bi jim nova občina zares pomenila določeno približanje. To pa bi pomenilo Se več občin kot je bilo "referendimisko" predloženih. S tem razkrivamo še paradoks celotnega "projekta lokalne samouprave, ki ga je treba preseči. Ce naj bi predvsem z zmanjšanjem velikosti občin približali odločanje ljudem - pri čemer so v.se.skozi zanemarjali dejstvo, da to ni edini možni način - pomeni, da sc teritorialno zmanjša ali odpravi razlika med občino in krajevno .skupnostjo. Hkrati pa je .sedanja normativna ureditev prav to - .Se zlasti na podeželju - že utrjeno obliko (neposredne) demokracije celo oslabila v primerjavi s stanjem v prejšnji državi. Koprske izkušnje kažejo, da je oslabila vključenost predstavnikov krajevnih .skupnosti v odločanju na ravni ol>čine. Pred.sedniki v.seh 2i KS tvorijo le pododbor v okviru odIx)ra za krajevno samoupravo pri občinskem .svetu in še tega sklicujejo le redkokdaj. Gre torej za "sistemski" nesmi.sel, tj. za uvajanje med.selx)jno nasprotujočih si sprememb: po eni strani gre za zahtevo, da je treba "približati odločanje ljudem" z ustanavljanjem manjših občin, ki .sc po velikosti približajo in izenačijo s krajevnimi .skupnostmi, po drugi strani pa hkrati za oslabitev vloge krajevnih skupno.sti (ki imajo ali pa tudi ne položaj pravne o.sebe i|xl.)To terja reševanje na državni ravni. Ob tem pa so določene možnosti tudi v rokah lokalne politike, ki bi lahko tudi znotraj obstoječega reda |XKleželskim krajem od|irla rečje možnosti vplivanja z okrepljenim predstavništvom, ki bi ga - med drugim - dosegli s leni, da bi uvedli več volilnih enot, nanjcsto da je za celo občino le ena, tako kot do.slej, idr Nasploh .se zdi, da organizacij.ske spremembe, ki bi omogočile intenzivnej.še vključevanje potleželskega zaledja, predstavljajo enostavnej.šo reSitev, kot pa da bi (iz nezadovoljstva zaradi ncvključenosti) ustanavljali nove, manj.Se občine. Strokovne organizacije in množična občila bi lahko prisiJcvala h krepitvi /«/.'«f^rt interesa (npr razvoj podeželja), ki ga tudi strankarski interesi ne bi mogli z.;ine-marjati. V razpravah je bila že močno poudarjena pričakovana solidarnost mesta do zaledja. Pri tem ne gre le za nekakšen zgodovinski in moralni dolg. Gre tudi za vse večjo objektivno medsebojno prepletenost, tj. prav za tisto, zaradi česar je v preteklih de.seiletjih prevladal sploSno-evropski trend k zmanj.ševanju števila in povečevanju velikosti občin. Se bolj kot lokalno-globalno prežemanje, o katerem je bilo govora, je aktualno prežemanje intere.sov mesta in podeželja. Čeprav sem z zgoraj nakazanim takoj zadel v potrebne normativne, tudi ustavne spremembe, vendarle lahko hkrati opažamo, kako ustava sicer ostaja, življenje pa teče dalje in tudi mimo nje. Pač pa je v "novem duhu" zasnovan lani .sprejeti zakon o spodbujanju regionalnega razvoja. V tem smiski .se v Kopru in na območju vseh treh občin .Slo\'enske Istre že veliko dogaja zlasti v zvezi z uvajanjem regionalnega načrtovanja in regionalnega razvoja, pri čemer se uveljavlja že novi vzorec projektnega in partnerskega .sodelovanja med po.sameznimi kraji, npr Koprom. Ljubljano in Brusljem. Razvojni projekti, ki zadevajo ožja ali .širša območja znotraj in prek meja občine, predstavljajo hkrati obetavni način za preseganje teritorialne zamejenosti, ki je doslej prevladovala v zasnovah in miselnosti, ki je bila izhodišče upravno-političnih .sprememb in konfliktov v zvezi s tem. Razvojno angažirana ministrstva (npr za področje ekonomskih odno.sov in razvoj, za okolje In prostor, za turizem Idr) se že pojavljajo v novi vlogi, s katero presegajo do.sedanji centralistični In hierarhični način delovanja, in v tem kontekstu .se spreminja tudi dosedanja omejena vloga lokalne samouprave, vendar bolj na podlagi življenjskih potreb in pobud Iz F.U kot pa na podlagi že Izdelanih razvojnih koncepcij. Ce lahko pričakujemo večjo strpnost In demokratizacijo samega načina uveljavljanja lokalne tlemokracije, pa se bodo s tem |X)večale tudi možnosti, da se reforma lokalne samouprave ne bo več obravnavala le kot stvar "aktualnega trenutka", temveč - po zgledu iz zahodnih držav - tudi na daljši rok. S tem bo postalo še nujnej.še, da se pre.seže ozka zasnova pravno-polltičnih sprememb in .se name.sto sektorske obravnave krepi bolj celostno usmerjanje sprememb v kontekstu prostorskega planiranja in razvoja. Ce bodo z nadaljnjim naseljevanjem v zaledju, po vzorcu "decentralizirane koncentracije", tam nastala okrepljena sredi.šča, bi le-ta predstavljala tudi realno podlago z-t morebitno upravno-politično organiziranost novih enot. Ventlar take enote ne bodo mogle delovati v smislu .samo.stojnosti z ločevanjem (samozadostnosti) niti kot predvsem lunetno vzdrževane enote v odvisnosti od državnega središča, temveč bolj kot dejanska jedra in izhodišča pobud v raz\'ltem omrežnem povezovanju znotraj in prek regionalnih In državnih meja. LrrER.\TURA Hcck, Ulrich, Anthony Giddens. .Scott I.;Lsh (1991); Kcflc.xivc .M98): Citi/.en governance: leading American communities into the 21ih Century, London, .SACK Publications Clark, Terry N., Vincent Ht)ffman-Mariinot (eds.) (1999): The New Political Culture: Urban Polic-y Chalenges, Wcstview Pro.ss Goctz, I-dward G, Susan M Clarke (1993): The New l.avnc oblasti in o državnem nadzoru nad lokalno .samoupr.ivo, V: IV, dnevi slownske uprave, zbornik referatov, I.jubljana, VUS.str 162-172 GregoriC. Milan (1998): Istni, mehki trebuh Slovenije (in Hrvaške), v: Nova revija, 193, letnik 17. maj, .str 192-205 Hcivoirt, van Cees et al. (1999): Pilot.ski projekt: Uvajanje elementov nianagementa v občinsko upravo - na primeru Me.stne občine Koper, Me.stna občina Koper, Phare HolTnian-Maninot, Vtnccni (1999): Urban Political Panics: Roll and Transformation, v: Clark, Terry N., Vincent Hoffnian-Mariinot Jakovac, Valerija (1997): Mestna občina Koper - neustavna?, diplonjska naloga, Vi«)ka upravna Sola, Univer/a v l.jubljani Juri, Aurelio (1995): Pobuda o ustanovitvi Istrske pokrajine, Koper, tipkopis Kajfc/, Anja (1999): Mestna občina Koper in njeni ustavni spori, dipl. naloga, Ljubljana, VU!i Kasse, Max in Kenneth Newton (1999): Zaupanje v vlado, in Niko ToS, Zaupanje Slowncev v demokratični sistem, Ljubljana, Liberalna akademija in Znanstvena knji;>.nica PDV Klingemann, Han.s-Dictcr, Dieter 1-uchs (eds.) (1995): Citi/ens and the state, Oxford, Oxford Univxjrsity Kocjančič, Rudi (199H): Zgodoviaski in primerjalni prika/ poslanskega mandata. Zbornik znanstvenih razprav, Ljubljana, VUi5, str 61-75 Krivic, M:itjaž (1998): O/.ji deli občine, v: Ida Cuden-Rebula (ur) Neposredna demokracija, DruStvo za kakt)vost življenja in dela v mc.stu - .Sežana Kr/ičnik, Mrmin, Raztrgana Slovenija?: policentrizem, decentralizirana demokracija ali razgt>d v evn)regijc, v: Delo, 8. 10. 199i Listina o .severnem Jadranu. Republika Slovenija, Ministrstvo za okolje in prostor. Urad /.a pro.storsko planiranje, Ljubljana, 1999 Mestna občina Ko|x:r (1996): Poročilo o vlogi in aktivnostih Mestne občine Koper na področju mednarodnega sodelovanja, pripravil župan Aurelio Juri Mlinar, Zdravko (1996): Obmejne regije in I-vropa, v: Teorija in praksa, 33, št. 6, str 971-988 Mlinar, Zilravko (1999): Človekova (nc)nK)č in njegove pravice, v: .^clih, Alenka (ur) 1'osvct ob 50-letnici Splo.šne deklaracije OZN o človekovih pravicah, Ljubljana, 10. December, Ljubljana. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, str 55-66 Mlinar, Zdravko (cd.) (2000): Local development and .socio-spatial t)rganization - Trentls, problems and policics: the ca.sc of Koper, Slownia. Budapest, Local Government and Public .Service Reform Initiative, Open Society In.stitute Ro.szak, Theodore (1981): I\;r.son and Planet, London, Granada Short. Dorthe Nielsen et al. (eds.) (1996): II.O, UN Staff College Project, I.edl.ink Programme, Strategics for Local i:c«>nomic Development, TUrin, Italy Skupnost obalnih olxin Koper, .Statut skupnosti obalnih občin Koper, v Primorske novice. Uradne objaw, 28. marec 1986 .Smidovnik. Janez (1995): Lokalna samouprava, Ljubljana, Cankarjeva /ak>žba .Šmidovnik, Janez (1999): Ustavnopravni problem regionalizacije Slovenije, v: VI. dnevi slownske upravx-, I\>rtorož "99, zbornik, ured. .Stane Vlaj et al., Ljubljana, VU.^ The Council t)f luirope (1995): The size of municipalities, efficency and regional autlmrities in lairope. No. 56, Council of liurtipe Prc.ss Trstenjak, Anton (1991): Misli o slovenskem človeku, Ljubljana, ZaložniStvo slovenske knjige Vlada RS, Služba za refornu) lokalne samouprave (1994): Zakaj v nove občine?, Ljubljana Vlaj, Stane (1998): Lokalna samouprava: občine in pokrajine, Ljubljana, FDV, knjižna zbirka Terorija in praksa Willke, Helmut (1993): Sistemska teorija razvitih družb: dinamika in tveganost moderne družbene samoorganizacije, Ljubljana, HDV Zakon o s|>odbujanju skladnega regionalnega razvoja. Ur Li.st RS 60/99, 29- 7 1999 Zich, Kranti.Sck (1993): luiroregkins along Czech-German and Czech-Au.strian Borders, Institut of .Sock>logy, Prague