Opis
Izhodišča: Podhranjenost pri otrocih, zlasti tistih, ki potrebujejo bolnišnični program rehabilitacije, je slabo prepoznana, tudi zato, ker standardi za prepoznavanje podhranjenosti še niso jasno določeni. Želeli smo preveriti, kakšna je razširjenost tveganja za podhranjenost in podhranjenosti pri otrocih, ki so vključeni v bolnišnični program rehabilitacije, glede na izbrano presejalno orodje in glede na kazalnike podhranjenosti. Zanimalo nas je tudi, kakšne diagnostične lastnosti ima izbrano presejalno orodje. Metode: V raziskavo smo vključili 97 otrok z različnimi bolezenskimi stanji, ki so bili napoteni v program (re)habilitacije na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Republike Slovenije Soča. Za presejanje otrok s tveganjem za razvoj podhranjenosti smo uporabili Presejalno orodje za oceno podhranjenosti pri otrocih (angl. Screening Tool for the Assessment of Malnutrition in Pediatrics, STAMP), za oceno podhranjenosti pa antropometrične kazalnike. Uporabnost presejalnega orodja za ugotavljanje podhranjenosti smo ovrednotili z oceno pozitivne in negativne napovedne vrednosti, občutljivosti in specifičnosti. Rezultati: Glede na oceno s STAMP je bilo tveganje za razvoj podhranjenosti prisotno pri 89 % otrok, glede na klinične kazalnike pa je bila podhranjenost prisotna pri 51 % otrok. Ob predpostavki, da smo s STAMP ob ocenjenem srednjem ali visokem tveganju za razvoj podhranjenosti uspešno diagnosticirali blago, zmerno oziroma hudo podhranjenost, ima STAMP visoko občutljivost (98 %) in nizko specifičnost (21 %). Pozitivna napovedna vrednost je znašala 56 %, negativna napovedna vrednost presejanja pa 91 %. Zaključki: Podhranjenost in tveganje za razvoj podhranjenosti sta med otroki v rehabilitacijskem okolju zelo pogosta. Orodje STAMP je bilo zelo občutljivo pri odkrivanju tveganja za razvoj podhranjenosti, vendar je bila specifičnost nizka. Razmeroma nizka je tudi njegova pozitivna napovedna vrednost. Te lastnosti bo potrebno preizkusiti v večjem vzorcu otrok v programu rehabilitacije in presejalno orodje morda tudi prilagoditi.Rezultati: Glede na oceno s STAMP je bilo tveganje za razvoj podhranjenosti prisotno pri 89 % otrok, glede na klinične kazalnike pa je bila podhranjenost prisotna pri 51 % otrok. Ob predpostavki, da smo s STAMP ob ocenjenem srednjem ali visokem tveganju za razvoj podhranjenosti uspešno diagnosticirali blago, zmerno oziroma hudo podhranjenost, ima STAMP visoko občutljivost (98 %) in nizko specifičnost (21 %). Pozitivna napovedna vrednost je znašala 56 %, negativna napovedna vrednost presejanja pa 91 %. Zaključki: Podhranjenost in tveganje za razvoj podhranjenosti sta med otroki v rehabilitacijskem okolju zelo pogosta. Orodje STAMP je bilo zelo občutljivo pri odkrivanju tveganja za razvoj podhranjenosti, vendar je bila specifičnost nizka. Razmeroma nizka je tudi njegova pozitivna napovedna vrednost. Te lastnosti bo potrebno preizkusiti v večjem vzorcu otrok v programu rehabilitacije in presejalno orodje morda tudi prilagoditi.