Jamstvo vodnih elektrarn za okoljske škode ob poplavah

slovenski

2020

letnik 46, številka 6/7

Lexpera d. o. o.
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Prispevek opisuje ureditev objektivne odgovornosti za okoljske oziroma poplavne škode v Avstriji in v Sloveniji na primerih obratovanja vodnih elektrarn. V Avstriji ni zakona, ki bi - tako kot v Sloveniji - na splošno uredil objektivno odgovornost, pač pa se to ureja v različnih zakonih za posebna področja, tako na primer tudi v par. 364a ABGB, po katerem lahko lastnik sosednje nepremičnine od upravljavca hidroelektrarne zahteva odškodnino za škodo na nepremičnini. Predmet tega prispevka je zato tudi primerjalnopravni pogled na ureditev in sodno prakso v obeh državah. V času podnebnih sprememb je narasla nevarnost presenetljivih in katastrofalnih nalivov, kar zahteva posebno previdnost glede obratovanja vodnih elektrarn in jezov, da ne pride do podvajanja katastrofalnih poplav zaradi hkratnih izpustov voda iz jezov. Upravljavci vodnih elektrarn se z vidika objektivne odgovornosti ne morejo zlahka znebiti jamstva za škode, celo če so upoštevali vse predpise. Na drugi strani pa objektivna odgovornost ne pomeni, da upravljavci vodnih elektrarn odgovarjajo za poplavne škode tudi v primeru dokazane "višje sile". Razbremenilni dokaz, da gre za višjo silo, pa je dokaj zahteven spričo nevarnosti, ki jo predstavljajo veliki jezovi. Zato je objektivna odgovornost dejstvo, s katerim morajo računati upravljavci vodnih elektrarn v obeh državah. V sodni praksi obeh držav pa le težko najdemo sodbe, ki bi upravljavcem hidroelektrarn nalagale plačilo odškodnin zaradi (sočasnega) praznjenja jezov ob poplavah.

23.03.2021