V obdobju pandemije so zaradi dela in izobraževanja na domu, omejitev družbenih stikov, izolacije v družinskih in družbenih mehurčkih, omejitev javnega prevoza in drugih nastale številne družbene posledice. Primerno organizirano in urejeno bivalno okolje bi lahko omililo družbene posledice pandemije. V članku obravnavam primer stanovanjskih sosesk Nove Jarše in Murgle v Ljubljani, ki sta primera dobre prakse iz obdobja družbenega načrtovanja – celovitega družbenega, ekonomskega in prostorskega načrtovanja bivalnega okolja. Mešanje stanovanjskih, oskrbnih in storitvenih dejavnosti, sobivanje različnih starostnih skupin, ločitev motornega prometa in pešprometa, ustvarjanje javnih in zelenih površin, oblikovanje mreže otroških in športnih igrišč za različne starostne skupine tvorijo primerno platformo, ki omogoča kakovostnejšo organizacijo načina bivanja tudi v času pandemije in ukrepov za njeno omejitev. V članku ugotavljam, kateri prostorski elementi sosesk iz obdobja družbene lastnine imajo potencial, ki ga je smiselno aktivirati in razvijati ob upoštevanju pandemije. Prispevek končuje razmislek o možnostih aktivacije prostorskih potencialov in urbanističnih standardih za gradnjo stanovanjskih sosesk.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-9P6YQMCW

COBISSID

94742019

Objavljeno

30.05.2023

Metapodatki

Citiranje

APA:

Plazar Mlakar, Manca (2021). Vloga in možnost organiziranosti stanovanjskih sosesk pri obvladovanju pandemije. Urbani izziv. Posebna izdaja, številka 13, str. 33-40. URN:NBN:SI:DOC-9P6YQMCW from http://www.dlib.si

MLA:

Plazar Mlakar, Manca. "Vloga in možnost organiziranosti stanovanjskih sosesk pri obvladovanju pandemije." Urbani izziv. Posebna izdaja številka 13 (2021) str. 33-40.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9P6YQMCW>

Urbani izziv. Posebna izdaja
2011-
(Zbirni zapis)