Opis
Izhodišča. Namen dela je bil klinično oceniti skupino ljudi z elektrodiagnostično potrjenim sindromom karpalnega kanala in oblikovati uporabne napotke za vsakodnevno prakso. Metode. Prospektivna študija, v katero je bilo vključenih 70 bolnikov z napotno diagnozo sindrom karpalnega kanala. Z elektrodiagnostiko smo diagnozo potrdili le pri 30 preiskovancih, ki smo jih klinično ocenjevali po naslednjih merilih: anamneza, Katzov diagram roke, simptomi (mravljinčenje, odrevenelost, nočno zbujanje, bolečina, okornost in stresanje roke) in znaki. Od znakov smo testirali: moč mišice APB, atrofijo tenarja, občutljivost z glasbenimi vilicami frekvence 256 Hz, Phalenov znak, obrnjen Phalenov znak, Tinelov znak in znak na nateg. Rezultati. Sindrom karpalnega kanala prevladuje pri ženskah. Razlika v naši raziskavi je statistično značilna (P > 0,05). Najpogosteje sta prizadeti obe roki, če je le ena, je običajno dominantna (66,6% preiskovancev je imelo težave v obeh rokah). Povprečno so težave trajale 3 leta in tri mesece. Povprečna starost ob nastopu težav je bila 51,1 leta. Sočasne težave z vratom in rameni je imelo 73,3% ljudi. Največkrat so naši preiskovanci tožili zaradi mravljinčenja v rokah, na drugem in tretjem mestu pa so bile bolečine in nočno zbujanje. Motnje senzibilitete smo registrirali v 66%: hiposenzibiliteta 52%, hipersenzibiliteta 14%. Od pozitivnih provokativnih diagnostičnih testov je bil na prvem mestu Phalenov znak (72%), sledi Tinelov znak (70%), obrnjen Phalenov znak (54%) in znak na nateg (46%). Katzov diagram roke, po naših izkušnjah, nima večje diagnostične vrednosti. Zaključki. Klinično lahko z natančnim izvajanjem testov, opazovanjem in ob pomoči anamneze prepoznamo tipičen sindrom karpalnega kanala, za potrditev diagnoze in načrtovanje zdravljenja uporabimo nevrofiziološko diagnostiko.