Opis
Izhodišča. Pričakovano trajanje življenja je eno od meril pri izbiri načina zdravljenja zloma stegneničnega vratu (ZSV). V retrogradni analizi je avtorja zanimalo: kakšna je umrljivost starostnikov z operiranim ZSV, ali obstajajo razlike v umrljivosti med starostnimi skupinami, in ali je lahko starost poškodovanca merilo pri izboru načina zdravljenja ZSV. Metode in rezultati. V osmih letih (1984-1991) so na Kirurškem oddelku Splošne bolnišnice Jesenice primarno operirali 273 poškodovancev z ZSV. Skupaj 205 poškodovancev (75,1%) je bilo starejših od 64 let ("starostniki") in ti so bili vključeni v analizo umrljivosti. Med njimi jih je bilo 24 starih 65-69 let ("65-letniki"), 85 70-79 let (70-letniki), 88 80-89 let (80-letniki) in osem starih 90 let in več(90-letniki). Po podatkih Registra prebivalstva Republike Slovenije je do januarja 1997 (minimalna opazovalna doba pet let) umrlo 129 bolnikov; 50 jih je umrlo v Šestih mesecih po poškodbi ("zgodnja umrljivost" - 24 4%), 64 v prvem letu (31,2%), 129 v petih letih po poškodbi ("pozna umrljivost" - 62,9%). Zgodnja umrjivost "65-letnikov" je bila 16,6%, 70-letnikov 22,3%, 80-letnikov 26,1% in 90-letnikov 50%. Pozna umrljivost je bila po skupinah 37,5%, 54,1%, 75% in 100%. Stratificirana statistična analiza je pokazala, da je starost vplivala na pozno umr jivost, medtem ko so ostali dejavniki tveganja (moški spol, neuspešna rehabilitacija, domska oskrba, pridružena bolezen srca in ožilja, odpoved srca) vplivali tako na zgodnjo kot pozno umr jivost. Analiza z metodo logisti~ne regresije pa je pokazala, da razlike v zgodnji umrljivosti med "65-", 70- in 80-letniki niso pomembne in da razlike vumrljivosti med 70 in 80-letniki postanejo pomembne šele po petih letih. (Izvleček skrajšan pri 2000 znakih).