Opis
Znotraj skrbi za bolj enakopravno, harmonično, učinkovito in bolj pravično družbeno organizacijo se znajde tudi skrb za vključevanje oseb s posebnimi potrebami v šolsko in širše socialno okolje. Posledično je v večini držav Evropske unije in tudi drugje, kjer so temelji in pogoji vključevanja dobro uveljavljeni, v zadnjih desetletjih opaziti povečanje števila in prisotnosti oseb s posebnimi potrebami v izobraževalnih institucijah in v celotni družbi. Posamezni podatki navajajo podobno tudi za število študentov s posebnimi potrebami na visokošolskih institucijah, vendar se porast števila opaža v razvitejših evropskih državah, kjer je z vrsto ukrepov (z zakonodajo, sistemskimi rešitvami, strateškim financiranjem in primernimi inovativnimi in fleksibilnimi strategijami za oblikovanje primernega pristopa) dobro poskrbljeno za zagotavljanje potrebnih prilagoditev pri študiju. V prispevku primerjamo nekatere razvite in razvijajoče se visokošolske sisteme v različnihdržavah (Sloveniji, Irski, Nemčiji, Slovaški, Veliki Britaniji, ZDA) po zakonih, predpisih, pravilnikih, vpisnih postopkih, prilagoditvah ter oblikah svetovanja in podpore pri študiju. Ugotavljamo, da zlasti tisti z dolgotrajno in dobro prakso razvijajo številne učinkovite ukrepe in strategijeza ureditev dostopnega študija študentom s posebnimi potrebami, ki bi jim seveda veljalo nameniti večjo težo in pozornost tudi v našem visokošolskem sistemu. Študentom s posebnimi potrebami je v Sloveniji omogočenneomejen vpis na študij, manj pa so jim zagotovljene posebne prilagoditve, pomoč in svetovanje, tako da so prepuščeni lastni iznajdljivosti, volji in pomoči bližnjih. Praksa in izkušnje iz tujine narekujejo, da je sistem dobro razvijati celostno, proaktivno, inovativno in kolaborativno ter morda korak dlje od tega, kar določa in omogoča zakonodaja.