Rule of law and democratic decline during states of emergency – the case of the Czech Republic

angleški

2024

letnik 22, iss. 2

izredne razmere   nadomestilo   pravica do izobraževanja   pravna država   sorazmernost   upad demokracije

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za upravo
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Namen: Prispevek analizira vpliv izrednih razmer, razglašenih med pandemijo covida-19, na javno upravo, zlasti na Češkem. Njegov namen je razumeti povezavo med pravno državo, legitimnostjo ukrepov, sprejetih med pandemijo, in pripravljenostjo javnosti, da te ukrepe spoštuje. Zasnova/metodologija/pristop: Uporabljena je primerjalna študija, ki proučuje skladnost ukrepov ob pandemiji s temeljnimi načeli pravne države – zakonitostjo, sorazmernostjo in legitimnimi pričakovanji. Študija se osredotoča na ukrepe, ki pravice (npr. pravico do izobraževanja) omejujejo, in tiste, ki, nasprotno, pravice dodeljujejo (npr. nadomestila). Metodologija vključuje analizo ustrezne sodne prakse, upravne prakse in podatkov iz več podatkovnih zbirk. Ugotovitve: Študija razkriva pogoste kršitve načel zakonitosti in sorazmernosti, tako pri omejevanju kot pri dodeljevanju pravic. Ugotovitve kažejo, da se je pripravljenost javnosti za upoštevanje ukrepov zmanjšala, če so bili ti zaznani kot protizakoniti. To se je pokazalo tudi na Češkem, kjer so se ob vztrajanju večine ukrepov jeseni 2020 in spomladi 2021 razmere poslabšale. Praktične posledice: Ugotovitve te študije imajo pomembne posledice za javno upravo in oblikovanje politik, zlasti v času krize in razglašenih izrednih razmer. Rezultati poudarjajo pomen ohranjanja pravne države in zagotavljanja legitimnosti ukrepov. Študija nakazuje, da lahko neupoštevanje teh načel povzroči upad javnega zaupanja in sodelovanja, kar krizo še dodatno stopnjuje. Izvirnost/vrednost: Prispevek ponuja edinstven pogled na obvladovanje pandemije covida-19, saj povezuje pravno državo in spoštovanje ukrepov s strani javnosti. Vladam in oblikovalcem politik ponuja dragocen vpogled v pomen ohranjanja zakonitosti in sorazmernosti pri ukrepih ter v morebitne posledice neupoštevanja teh načel. Izvirnost študije se kaže v tem, da celovito analizira tako primere krčenja pravic (npr. omejitev pravice do izobraževanja) kot primere dodeljevanja pravic (npr. nadomestila). Tovrsten pristop omogoča celovitejše razumevanje učinka vladnih ukrepov med pandemijo. Ugotovitve študije prispevajo k širšemu razumevanju kriznega upravljanja in vloge javne uprave.

25.11.2025