Kontekstualni dejavniki uporabe oskrbe na domu v Sloveniji
Contextual factors of home care utilization in Slovenia

slovenski

2012

letnik 51, številka 2

Občine   oskrba na domu   Slovenija   Socialno varstvo   Starostniki   Zdravje

Inštitut za varovanje zdravja RS
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Uvod: Andersenov behavioralni model za pojasnjevanje uporabe storitev zdravstvenega sistema se uporablja tudi za pojasnjevanje uporabe storitev oskrbe na domu in drugih storitev oskrbe, ki so v domeni skupnosti. V model so vključeni dispozicijski in kontekstualni dejavniki (družinski in skupnostni) ter potreba po storitvah. V prispevku bomo obravnavali skupnostne kontekstualne dejavnike in njihov vpliv na uporabo storitev oskrbe na domu. Metode: V prispevku je uporabljena multipla klasifikacijska analiza na ravni občin. Odvisna spremenljivka je število uporabnikov oskrbe na domu glede na 1.000 prebivalcev v občini (oboje 65+). V model je vključenih več kontekstualnih spremenljivk, ki opisujejo značilnosti lokalnih skupnosti (občin) in prebivalcev. Rezultati: Kontekstualni dejavniki pojasnjujejo 13 % variabilnosti števila uporabnikov oskrbe na domu. Uporabnikov je sorazmerno več v urbanih občinah, občinah z manjšo gostoto prebivalstva, v občinah z večjim deležem študentov in delovno aktivnih prebivalcev. Organizacijski dejavniki (cena storitev za uporabnika in ponudba oskrbe ob popoldnevih, koncih tedna in ob praznikih) nimajo statistično značilnega vpliva na število uporabnikov oskrbe na domu, prav tako ne delež prejemnikov denarnih socialnih pomoči. Zaključek: Raziskava uporabe oskrbe na domu na sekundarnih agregiranih podatkih na ravni občin je dala zanimive, a omejene rezultate. Nepričakovane in statistično neznačilne povezave je mogoče pripisati sorazmerni novosti programa oskrbe na domu. Izpostavljamo tudi nujnost raziskovanja oskrbe na domu na individualni ravni oziroma ravni uporabnikov.

14.08.2013