KONTEKSTUALNI DEJAVNIKI UPORABE OSKRBE NA DOMU V SLOVENIJI CONTEXTUAL FACTORS OF HOME CARE UTILIZATION IN SLOVENIA Valentina Hlebec1 Prispelo: 4. 5. 2011 - Sprejeto: 23. 11. 2011 Izvirni znanstveni članek UDK Izvleček Uvod: Andersenov behavioralni model za pojasnjevanje upor^abe stoi^itev zdi^avstvenega sistema se uporablja tudi za pojasnjevanje upor^abe storitev oskrbe na domu in di^ugih storitev oskrbe, ki so v domeni skupnosti. V model so vključeni dispozicijski in kontekstualni dejavniki (družinski in skupnostni) ter potreba po storitvah. V prispevku bomo obravnavali skupnostne kontekstualne dejavnike in njihov vpliv na upor^abo stoi^itev oskrbe na domu. Metode: V prispevku je uporabljena multipla klasifikacijska analiza na ravni občin. Odvisna spremenljivka je število uporabnikov oskrbe na domu glede na 1.000pi^ebivalcev v občini (oboje 65+). V model je vključenih več kontekstualnih spremenljivk, ki opisujejo značilnosti lokalnih skupnosti (občin) in pr^ebivalcev. Rezultati: Kontekstualni dejavniki pojasnjujejo 13 % var^iabilnosti števila upor^abnikov oskrbe na domu. Upor^abnikov je sorazmer^no več v urbanih občinah, občinah z manjšo gostoto prebivalstva, v občinah z večjim deležem študentov in delovno aktivnih pr^ebivalcev. Or^ganizacijski dejavniki (cena stor^itevza upor^abnika in ponudba oskrbe ob popoldnevih, koncih tedna in ob pr^aznikih) nimajo statistično značilnega vpliva na število uporabnikov oskrbe na domu, pr^av tako ne delež prejemnikov denarnih socialnih pomoči. Zaključek: Raziskava upor^abe oskrbe na domu na sekundar^nih agr^egiranih podatkih na r^avni občin je dala zanimive, a omejene r^ezultate. Nepričakovane in statistično neznačilne povezave je mogoče pripisati sor^azmerni novosti progr^ama oskrbe na domu. Izpostavljamo tudi nujnost r^aziskovanja oskrbe na domu na individualni ravni oziroma travni upor^abnikov. Ključne besede: oskrba na domu, multipla klasifikacijska analiza, občine, zdravje, starejši, Andersenov behavioralni model Original scientific article UDC Abstract Background: Andersen's behaviour^^l model for pr^edicting the use of health car^e services has alr^eady b^en used to explain the utilization of home car^e s^r^ices or oth^r community type services. The model includes pr^edisposing and (enabling factors and illness level. We will use the enab^ling factors to explain var^iab^ility in the utilization of home ca^re services a^cross Slovenian municipalities. Methods: Multiple classification analysis is p^erior^med on municip^alities as units of analysis. The dependent ^ar^iable is the number of users of home car^e among 1000 r^esidents of the municipality (both 65+). Severa^l enab^ling factors ar^e included in the model, which measur^e the character^istics of municipalities and their residents. Results: Ena^b^ling factors explain 13% of the ^ar^iability in the number of home ca^re users. Significantly mor^e users ar^e found in municipalities that a^re more ur^b^an, have a lower number of r^esid^nts per km2, have a higher p^roportion of students and p^er^cent^ge of active population. Or^ganizational factors (the price of services and the p^rovi^ion of services during afternoons, w^e^ends a^nd holidays)al^e not r^elat^d to the numb^er of us^rs, and nor is the number of residents receiving financial social assistance. Conclusions: The study revealed important determinants of the utilization of home care services in Slovenian municipalities. The lack of a significant relationship between the number of users and organizational factors can 1 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, Kardeljeva ploščad 5, 1000 Ljubljana, Slovenija Kontaktni naslov: e-pošta: valentina.hlebec@fdv.uni-lj.si be attributed to the novelty of this program in Slovenia. We stress the need to conduct more research in this field, especially the collection of data on the individual level of users. Key words: home care, multiple classification analysis, municipalities, health, older people, Andersen's behavioural model 1 UVOD Socialna oskrba na domu je skladno s Pravilnikom o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev (Ur. l. RS, št. 52/95, 2/98, 19/99, 28/99 - popr., 127/03, 125/04, 120/05 - Odl. US: Ur. I - 192/05-29, 60/05, 120/05, 2/06 - popr., 140/06, 120/07, 90/08, 121/08 in 53/09 v 22) namenjena osebam, ki imajo zagotovljene bivalne in druge pogoje za življenje v svojem bivalnem okolju, vendar se zaradi starosti ali hude invalidnosti ne morejo oskrbovati in negovati sami, njihovi svojci pa take oskrbe in nege ne zmorejo ali zanju nimajo možnosti. Gre za različne organizirane oblike praktične pomoči na domu, s katerimi se upravičencem vsaj za določen čas nadomesti potrebo po institucionalnem varstvu v zavodu, v drugi družini ali v drugi organizirani obliki (9, 16, 20-22). Starostna struktura uporabnikov kaže, da je program prvenstveno namenjen ohranjanju zdravja starejše populacije; večina uporabnikov je starejša od 65 let (16). Program socialne oskrbe na domu je pomemben za razbremenitev zdravstvenega sistema in sistema institucionalne oskrbe. Kaže, da bo postal eden ključnih programov sistema dolgotrajne oskrbe (19). Število uporabnikov narašča, npr. leta 2003 je bilo v 94 občinah 2.875 uporabnikov, v letu 2009 so na dan 1. 12. pomoč na domu izvajali v 201 občinah za 6.502 uporabnika (16, 22). Storitev vključuje (20) gospodinjsko pomoč (prinašanja enega pripravljenega obroka ali nakup živil in priprava enega obroka hrane, pomivanje uporabljene posode, osnovno čiščenje bivalnega dela prostorov z odnašanjem smeti, postiljanje in osnovno vzdrževanje spalnega prostora), pomoč pri vzdrževanju osebne higiene (pomoč pri oblačenju ali slačenju, pomoč pri umivanju, hranjenju, opravljanju osnovnih življenjskih potreb, vzdrževanje in nega osebnih ortopedskih pripomočkov) in pomoč pri ohranjanju socialnih stikov (vzpostavljanje socialnega omrežja z okoljem, s prostovoljci in sorodstvom, spremljanje upravičenca pri opravljanju nujnih obveznosti, seznanjanje ustanov o stanju in potrebah upravičenca ter priprava upravičenca na institucionalno varstvo). V program oskrbe na domu v drugih državah lahko vključuje tudi zdravstvene storitve in je obravnavan kot del zdravstvenega sistema (6, 23, 27). V Sloveniji ima uporabnik pravico do 4 ur oskrbe dnevno ali do 20 ur tedensko. Organizacija in financiranje socialne oskrbe na domu sta v domeni občin, ki bi po zakonu morale zagotavljati 50 % stroškov storitev. Ceno storitev za uporabnika dodatno zmanjšuje država s subvencijo, ki je del politike aktivnega zaposlovanja - država deloma pokriva stroške zaposlenih, ki izvajajo storitve. Nekateri uporabniki so deležni še dodatnih oprostitev pri plačilu storitev. Sredstva za financiranje pomoči na domu se financirajo iz proračuna občine, na območju katere ima upravičenec do storitev prijavljeno stalno prebivališče (3). Ker je pomoč na domu organizirana na nivoju občin in je dostop do storitev za uporabnika tudi določen z občino stalnega prebivališča, je občina kot enota analize primerna raven proučevanja tega programa. Spremljanje organizacije in izvedbe programa se izvaja vsako leto in vključuje številne kvantitativne indikatorje na ravni občine. Vključujejo podatke o učinkovitosti izvedbe programa (razmerje med finančnimi vložki in proizvodi - število uporabnikov in število obiskov) in kakovosti programa. Vse analize izvedbe programa oskrbe na domu (9, 16, 20-22) ugotavljajo velike razlike med občinami v učinkovitosti izvedbe programa in tudi v kakovosti storitev. Večina analiz programa oskrbe na domu je deskriptivnega značaja brez poizkusov analitičnega in sintetičnega raziskovanja in pojasnjevanja velikih razlik med občinami. V tem prispevku bomo podrobneje raziskali vpliv kontekstualnih dejavnikov (na ravni skupnosti oziroma občin, kjer je oskrba organizirana in izvajana) na uporabo storitev oskrbe na domu, izmerjene s številom uporabnikov, starejših od 65 let, na 1.000 prebivalcev, starejših od 65 let. V nadaljevanju bomo predstavili Andersenov behavioralni model za pojasnjevanje uporabe storitev zdravstvenega sistema in ga uporabili za pojasnjevanje razlik v številu uporabnikov na ravni občin. Model je pogosto uporabljan v študijah dostopa do zdravstvenih storitev, vključujoč tudi oskrbo na domu (12, 13, 25, 26), zato ga bomo uporabili za izhodišče tudi v tej raziskavi. Andersenov behavioralni model (1, 3-5) vsebuje tri skupine dejavnikov, ki vplivajo na uporabo storitev (zdravstvenega sistema ali oskrbe na domu). To so dispozicijski dejavniki, posredujoči dejavniki in potrebe. Ko raziskovalci obravnavajo posameznika kot enoto analize, se uporaba storitev operacionalizira kot vedenje posameznika, ki je povezano s temi tremi vrstami dejavnikov. Na agregiranih ravneh (skupnost, zdravstveni sistem, država) pa se uporablja agregirane kazalnike, ki so dostopni v statističnih letopisih, npr. število uporabnikov, število zdravnikov na 1.000 prebivalcev, odstotek proračunskih sredstev, namenjen zdravstvu, in podobno (3). Dispozicijski dejavniki se nadalje delijo na individualne1 in družbeno strukturne2 ter prepričanja3 in verovanja. Kontekstualni ali posredujoči dejavniki vključujejo družinske4 in skupnostne5 dejavnike. Potrebe pa so ločene glede na percepcijo (oviranost v vsakdanjem življenju zaradi bolezni, znaki in diagnoza, subjektivna percepcija zdravja) in diagnozo (znaki in diagnoza). Dispozicijski dejavniki so dejavniki, ki so prisotni pred nastankom bolezni ali določenega stanja in opredeljujejo verjetnost nastanka potrebe po uporabi storitev. Kontekstualni dejavniki opisujejo sredstva, ki jih imajo posamezniki na voljo za uporabo storitev (oziroma ki olajšajo ali otežijo, mogoče celo preprečijo dostop do storitev). To so lahko finančna sredstva ali značilnosti organizacije storitev in dostopa do storitev. Kontekstualni dejavniki opisujejo značilnosti družine (ali gospodinjstva) in skupnosti, v kateri posameznik živi. Dohodki gospodinjstva lahko močno vplivajo na uporabo plačljivih storitev, prav tako vrsta zdravstvenega zavarovanja (npr. obvezno ali prostovoljno, javno ali zasebno). Podatek, ali ima starejša oseba še živečega partnerja, sorojenca ali že upokojenega odraslega otroka (s svojo družino ali brez svoje družine, ki živi v neposredni bližini) ali odraslega s polno zaposlitvijo in z lastno družino (v sosednjem mestu), lahko precej pojasni potrebo po storitvah oskrbe na domu in odločitev za uporabo oskrbe na domu. Skupnost, v kateri posameznik živi, lahko tudi močno vpliva na odločitev za uporabo storitev oskrbe na domu. Dejstvo, da oskrba je ali ni organizirana ob dopoldnevih, popoldnevih, koncih tedna in ob praznikih, da je potrebno na oskrbo na domu čakati dlje časa, lahko vpliva na uporabo oskrbe. Dejstvo, da je oskrba na domu plačljiva storitev, postavi ceno ure oskrbe tudi med posredujoče dejavnike. Med dejavniki, ki pogojujejo uporabo storitev, so tudi prevladujoče vrednote v skupnosti, npr., če je oskrba na domu v lokalni skupnosti percipirana kot uveljavljen način 1 Starost, spol, zakonski stan, pretekle bolezni. 2 Izobrazba, rasa, poklic, velikost družine, etničnost, vernost, geografska mobilnost. 3 Stališča in prepričanja glede zdravja in bolezni, stališča glede zdravstvenih storitev, poznavanje bolezni. 4 Družinski dohodki, tip zdravstvenega zavarovanja, obstoj rednega vira oskrbe in nege, tip rednega vira oskrbe in njegova dostopnost. 5 Količina zdravstvenih ustanov in osebna v skupnosti, finančna dostopnost storitev, stopnja urbaniziranosti. oskrbe starejše osebe, se bo verjetno lažje odločiti za uporabo te storitve. Če je oskrba na domu percipirana kot znak nesposobnosti družine (najpogosteje ženskih članov družine), da bi sama poskrbela za starajočo se osebo, ki ne zmore več samostojno skrbeti sama zase, bo uporabnikov oskrbe na domu zelo malo ali pa v skupnosti niti ne bo zaznana potreba po razvoju takega programa. Med pomembnimi skupnostnimi dejavniki je tudi stopnja urbanizacije. Skoraj vse raziskave kažejo, da je oskrba manj dostopna v ruralnih krajih, kjer je ponudnik storitve geografsko bolj oddaljen od neposrednega kraja prebivanja posameznika in kjer so cestne povezave slabše in javni prevoz redkeje dostopen; podobno velja za skupnosti z redkejšo stopnjo poselitve. Številne raziskave (3, 5, 9, 12, 13, 26) potrjujejo pomen kontekstualnih dejavnikov na uporabo storitev zdravstvenega sistema, storitev sistema dolgotrajne oskrbe ali oskrbe na domu. Res pa je, da imajo skupnostni dejavniki na agregirani ravni v primerjavi z drugimi dejavniki manjšo pojasnjevalno moč pri pojasnjevanju razlik v uporabi storitev, kar pa ne velja za raziskave, narejene na ravni posameznikov - uporabnikov. V raziskavah, v katerih se analizira vedenje posameznikov na individualni ravni, so skupnostni dejavniki med pomembnejšimi pojasnjevalnimi dejavniki. Za potrebe socialne politike je zelo pomembno dejstvo, da je prav na kontekstualne dejavnike, družinske in skupnostne, mogoče odločilno vplivati z javnopolitičnimi ukrepi. Ker je model pogosteje uporabljan na ravni posameznika za preučevanje uporabe storitev zdravstvenega sistema kot pa na agregirani ravni za proučevanje uporabe oskrbe na domu, bomo natančneje predstavili mogoče indikatorje uporabe storitev in indikatorje kontekstualnih dejavnikov. Uporaba storitev zdravstvenega sistema se meri na zelo raznolike načine na ravni posameznika (obisk zdravnika, število obiskov v določenem časovnem obdobju, čas od zadnjega obiska, število dni v bolnišnici; 3, 5, 26) in tudi na agregiranih ravneh, npr. na ravni sistema ali raziskav v metaanalizah, ko se proučuje učinkovitost uporabe sredstev za dolgotrajno oskrbo (7, 8). V raziskavah, v katerih se proučuje uporabo oskrbe na domu z Andersenovim modelom, se uporaba oskrbe na domu meri z uporabo različnih storitev (da/ ne) (13) ali s prisotnostjo oskrbe in številom storitev v določenem časovnem obdobju (25). Na agregirani ravni se za kazalnike uporabe oskrbe na domu uporablja število uporabnikov oskrbe, povprečno število obiskov in povprečni čas trajanja obiska (6, 10, 16, 20-22). Med kontekstualnimi dejavniki, merjenimi na individualni ravni, se v raziskavah uporabljajo dohodek gospodinjstva, tip zdravstvenega zavarovanja, znesek plačila pri zadnji storitvi, obstoj stalnega (izbranega) ponudnika storitev, čas6, potreben za naročanje, čas, potreben za pot do izvajalca storitev, ter čakanje na dan storitve in čas izvajanja storitve, socialna opora in značilnosti omrežij socialne opore, stiki z družino in odraslimi otroki, število otrok, bivajočih v bližini, prebivanje v centru mesta ali ruralnem okolju (3, 13, 25, 26). Na agregirani ravni se za merjenje kontekstualnih skupnostnih dejavnikov uporablja naslednje indikatorje: odstotek prebivalstva pod pragom revščine, značilnosti regije, ruralni/urbani značaj skupnosti, prebivanje v središču mesta, povprečna cena storitev, prisotnost ponudbe storitev (kot odstotek izvajalcev storitev, npr. zdravnikov na prebivalca, ali odstotek zdravniških postelj na prebivalca). Andersen tudi poudarja, da so lahko značilnosti splošne populacije v določeni skupnosti, značilnosti potencialnih uporabnikov v skupnosti in značilnosti organizacije storitev v skupnosti merjene in opredeljene na individualni in tudi agregirani ravni. Agregirane spremenljivke so tudi lažje dostopne, npr. v statističnih letopisih, in lahko dobro pokažejo družbeni profil opazovane skupnosti. Če so spremenljivke merjene in opredeljene na ustrezni agregirani ravni, jih lahko uporabimo kot značilnosti skupnosti (3). Če torej opazujemo občino kot ustrezno organizacijsko in izvajalsko raven oskrbe na domu, so občine enote analize. Spremenljivke, agregirane na ravni občin, pa so operacionalizirane kot indikatorji kontekstualnih ali posredujočih skupnostnih dejavnikov. V tem prispevku bomo skušali pojasniti vpliv kontekstualnih dejavnikov (na ravni skupnosti oziroma občin) na uporabo storitev oskrbe na domu, izmerjene s številom uporabnikov, starejših od 65 let, na 1.000 prebivalcev v slovenskih občinah v letu 2008. Cena oskrbe in ponudba oskrbe merita na organizacijo oskrbe v skupnosti. Domnevamo, da je v občinah, v katerih je cena višja in oskrba dostopna le ob dopoldnevih, uporabnikov manj (H 1). Gostota prebivalstva, podobno kot odstotek kmetijskih zemljišč v uporabi, merita ruralno/urbani značaj občine. Domnevamo, da je uporabnikov manj v ruralnih občinah in občinah, v katerih je gostota prebivalstva manjša (H 2). Ne glede na to, da je oskrba na domu organizirana na ravni občin, je mogoče, da je v občinah z redko poseljenostjo cena oskrbe višja zaradi daljše poti do oskrbovanca in večjih potnih stroškov oskrbovalk. Število študentov na 1.000 prebivalcev posredno meri izobrazbeno strukturo v občini. Domnevamo, da je uporabnikov manj v občinah, kjer je manj študentov (H 3). V občinah z več študenti 6 Čas, potreben za dostop, se uporablja tudi kot indikator ovir dostopa do storitev (11). je lahko naklonjenost formalnim storitvam oskrbe večja. Stopnja delovne aktivnosti meri potencialno prisotnost neformalnih oskrbovalcev. Domnevamo, da je v občinah z višjo stopnjo delovne aktivnosti na voljo manj neformalnih oskrbovalcev, in je zato več uporabnikov oskrbe (H 4). Število prejemnikov denarnih socialnih pomoči meri finančno sposobnost prebivalcev, da plačajo oskrbo na domu. Domnevamo, da je v občinah, v katerih je več prejemnikov denarne socialne pomoči, manj uporabnikov oskrbe na domu (H 5). V naslednjih razdelkih bomo najprej predstavili podatke in metodo analize, sledijo rezultati multiple klasifikacijske analize, interpretacija podatkov in ključne ugotovitve z razpravo. 2 METODE V članku preverjamo, koliko variabilnosti v številu uporabnikov storitev oskrbe na domu je mogoče pojasniti s kontekstualnimi dejavniki na ravni skupnosti oziroma občine in kateri kontekstualni dejavniki imajo značilen vpliv na uporabo oskrbe na domu. Raziskovalno vprašanje bomo preverili z multiplo klasifikacijsko analizo, ki je posebna oblika analize variance s številsko odvisno spremenljivko in z nominalnimi neodvisnimi spremenljivkami in nima predpostavljenih linearnih povezav med odvisno in neodvisnimi spremenljivkami (2). Multipla klasifikacijska analiza pokaže, koliko vrednost odvisne spremenljivke odstopa od skupnega povprečja zaradi vpliva pojasnjevalnih spremenljivk. Koeficient eta pokaže na moč bivariatne povezave med odvisno spremenljivko in posameznimi neodvisnimi spremenljivkami. Koeficient beta pa kaže moč povezave med odvisno spremenljivko in posamezno neodvisno spremenljivko, če pri tem kontroliramo tudi vse preostale spremenljivke, vključene v model. Vrstni red koeficientov beta pokaže na sorazmerno pomembnost vsake pojasnjevalne spremenljivke. Čim višja je vrednost, tem pomembnejša je spremenljivka pri pojasnjevanju variabilnosti v ocenah zanesljivosti. Multipli R2 pokaže odstotek variance odvisne spremenljivke, ki je pojasnjen z vsemi pojasnjevalnimi spremenljivkami skupaj. Uporabljamo podatke o številu uporabnikov oskrbe na domu leta 2008 (21) in podatke o značilnostih občin Statističnega urada RS (21). Podatke iz leta 2008 uporabljamo zaradi dveh razlogov. Prvič -te podatke smo že raziskovali in imamo dodatne vpoglede v značilnosti oskrbe in razlike med občinami (9, 10). Drugič - spremenljivke, ki merijo skupnostne kontekstualne dejavnike, naj bi se časovno čim bolj ujemale s podatki o oskrbi. Podatki za kontekstualne dejavnike iz Statističnega urada SR so dostopni za leto 2008. Časovno ujemanje podatkov je še posebej pomembno v obdobju hitrih gospodarskih sprememb, saj bi bilo nesmiselno uporabljati stare podatke o značilnostih občin (npr. o odstotku delovno aktivnega prebivalstva ali številu prejemnikov denarnih socialnih pomoči). Iz analize so izključene občine, ki niso posredovale podatkov o oskrbi na domu. Prav tako smo iz analize izključili občini Ljubljana in Maribor, in sicer zaradi specifičnih značilnosti oskrbe v teh občinah (9). Odvisna spremenljivka je število uporabnikov oskrbe na domu, starejših od 65 let, na 1.000 prebivalcev občine, starejših od 65 let. Neodvisne spremenljivke so dihotomizirane glede na mediano zaradi asimetrične porazdelitve nekaterih spremenljivk: Cena oskrbe za uporabnika za uro oskrbe (0/1 - cena je manjša/večja od 4 EUR). Ponudba oskrbe (0 - oskrba je mogoča le ob dopoldnevih, 1 - oskrba je mogoča tudi ob popoldnevih in/ali koncih tedna in ob praznikih). Tabela 1. Deskriptivne statistike. Table 1. Descriptive statistics. Gostota prebivalstva (0/1 - gostota prebivalstva je manjša/večja od 79). Odstotek kmetijskih zemljišč v uporabi (0/1 - odstotek je manjši/večji od 27). Število študentov na 1.000 prebivalcev (0/1 - število je manjše/večje od 55). Stopnja delovne aktivnosti (0/1 - stopnja delovne aktivnosti je manjša/večja od 61). Prejemniki denarnih socialnih pomoči na 1.000 prebivalcev (0/1 - prejemnikov je manj/več od 38). Model, ki ga ocenjujemo: ij ^ n ij ^ n Y -ij ^ n = Y + a + b + ^ + e i j ij ^ n = Število uporabnikov, starejših od 65, let na 1.000 prebivalcev občine, starejših od 65 let = Skupna aritmetična sredina odvisne spremenljivke po vseh občinah skupaj = Učinek članstva v i-ti kategoriji neodvisne spremenljivke a = Učinek članstva v j-ti kategoriji neodvisne spremenljivke b = slučajna napaka N St. Povprečje Mediana odklon Minimum Maksimum Mean Median St. Dev. Min Max Število uporabnikov Number of users 204 24,98 11 52,28 0 586 Cena Price 204 4,20 4 1,71 0 12,14 Ponudba Availability 201 41,79 0 49,44 0 100 Odstotek KZU Percentage of farm land in use 210 0,31 0,27 0,22 0,02 2,48 Gostota prebivalstva Density of residents 210 112,06 79 122,73 5 1004 Število študentov Number of students (per 1000) 210 53,39 55 9,03 15 73 Stopnja DAP Percentage of active residents 210 61,10 60,8 4,01 40,6 73 Prejemniki DSP Number of recipients of financial social aid (per 1.000) 210 39,91 38,05 23,31 3,5 103,7 3 REZULTATI S sedmimi kontekstualnimi dejavniki na ravni skupnosti pojasnimo le majhen odstotek variabilnosti v relativnem številu uporabnikov oskrbe na domu - 13 %. Ponudba in cena storitve (organizacijski del oskrbe na domu) nimata statistično značilnega vpliva na število uporabnikov. Prav tako finančna dobrobit prebivalcev nima vpliva na število uporabnikov. Na število uporabnikov pa statistično značilno vplivajo odstotek kmetijskih zemljišč v uporabi, gostota prebivalstva, število študentov in stopnja delovne aktivnosti. V občinah, ki jih lahko označimo za bolj ruralne, je manj uporabnikov oskrbe na domu (če gledamo odstotek kmetijskih zemljišč a b Tabela 2. Rezultati multiple klasifikacijske analize. Table 2. The results of multiple classification analysis. Število uporabnikov Sk. ar. sr. = 15,34 Pričak. ar. sr. St. odkl. Grand mean Expected mean St. Dev N Eta Beta Multivariatna Multivariatni Cena 0 103 14,95 -0,358 Price 1 98 0,153 0,038 15,69 0,376 Ponudba 0 105 14,40 -0,911 Availability 1 96 0,131 0,100 16,31 0,996 Odstotek KZU 0 99 16,55 1,241 Percentage of farm land 1 102 0,192 0,128 14,11 -1,205 * Gostota prebivalstva 0 100 16,54 1,225 Density 1 101 0,145 0,128 14,10 -1,213 * Število študentov 0 104 13,60 -1,716 N. of students 1 97 0,238 0,186 17,15 1,839 ** Stopnja DAP 0 102 13,80 -1,514 % active residents 1 99 0,223 0,161 16,87 1,559 ** Prejemniki DSP 0 100 14,27 -1,037 % social financial aid 1 101 0,131 0,108 16,34 1,027 Multipli R2 0,128 * 0,10