Prispevek obravnava učenje slovenskega jezika med pripadniki slovenske skupnosti na Hrvaškem v zadnjih tridesetih letih in njihova prizadevanja za ohranjanje in revitalizacijo slovenskega jezika na Hrvaškem. Slovenci so na Hrvaškem priznani kot narodna manjšina od leta 1990, pred tem pa so bili v skupni državi, nekdanji Jugoslaviji, eden od konstitutivnih narodov. Takrat smo bili priča opuščanju rabe slovenskega jezika med pripadniki slovenske skupnosti na Hrvaškem, ki so se razen s svojimi sorodniki v slovenščini lahko pogovarjali le v dveh slovenskih društvih, ki sta do tedaj delovali na Hrvaškem. Medgeneracijski prenos slovenskega jezika zato na Hrvaškem ni prisoten. Po letu 1991 interes za učenje slovenščine narašča. Na voljo so različne oblike učenja slovenskega jezika, povečuje se število učencev, slovenski jezik pa ni več samo materni jezik pripadnikov slovenske skupnosti na Hrvaškem, temveč pridobiva tudi ekonomski pomen.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-18WLDIUM

COBISSID

92177411

DOI

10.36144/RiG87.dec21.173-194

Objavljeno

09.03.2022

Metapodatki

Citiranje

APA:

Riman, Barbara, Novak-Lukanovič, Sonja (2021). Trideset let učenja slovenskega jezika na Hrvaškem. Razprave in gradivo - Inštitut za narodnostna vprašanja (1990), številka 87, str. 173-194. URN:NBN:SI:DOC-18WLDIUM from http://www.dlib.si

MLA:

Riman, Barbara, Novak-Lukanovič, Sonja. "Trideset let učenja slovenskega jezika na Hrvaškem." Razprave in gradivo - Inštitut za narodnostna vprašanja (1990) številka 87 (2021) str. 173-194.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-18WLDIUM>

Razprave in gradivo
1990-
(Zbirni zapis)