Opis
Prispevek izhaja iz poetičnega koncepta enosti jaza in sveta, kot ga je skozi Coleridgeevo branje nemških romantičnih filozofov izoblikoval pesnik William Wordsworth. Ta v svoji pesnitvi "Preludij" zavrača preprosti materializem in preprosti spiritualizem, podobno kot je Schelling zavrnil skrajni stališči, da poduhovljeni jaz ustvari svet ali da materialni svet ustvari jaz. Wordsworth trdi, da so stvari pol ustvarjene in pol zaznane, med svetom in jazom pa prihaja do oplajajočih izmenjav. Ideja o enosti, o zlivanju notranjosti in zunanjosti, zaznanega in zaznavajočega, je vplivala na številne in različne pesnike. V članku primerjam različne načine videnja, ki skušajo razkriti omenjeno enost, in sicer pri slovenskih pesnikih, kot so Prešeren, Kosovel, Detela in Osojnik na eni strani, ter pri Jamesu Wrightu, Mary Oliver, Joan Murray, Wallacu Stevensu in Marku Strandu med ameriškimi pisatelji. Vprašanje vpliva je vsaj dvoumno, toda kar nakazujem, je določena podobnost, za katero se zdi, da izhaja iz dejanja, ki svet raziskuje skozi pisanje.