Zbornik gozdarstva in lesarstva, 42, 1993, s. 7 - 65 
GDK 237.2+237.6:561:622:902/90S(497.12x13) 
VPLIV MELIORACIJ NA DEBELINSKO RAST IN PRIRASTEK 
ČRNE JELŠE, OZKOLISTNEGA JESENA IN DOBA V 
PREKMURJU 
Tomislav LEV ANič* 
Izvleček 
Prekmurski gozd doživlja zaradi melioracij številne negativne spremembe. Razmere 
so se z dograditvijo Radmožanskega zadrževalnika še poslabšale. Preučevali smo 
rastno in prirastno odzivanje doba, jesena in črne jelše na hitre spremembe v 
okolju. Spremembe rastišča se kažejo predvsem v zmanjševanju vitalnosti in 
povečevanju deleža nevitalnih dreves ter v neenakomernem priraščanju v debelino. 
Zaradi hitrih sprememb v okolju prihaja do sušenja dreves. Najbolj je prizadeta 
črna jelša. Nastalo vrzel zapolnjuje jesen. Razvojni trendi kažejo regresijo v smeri 
jelševo-jesenovega gozda. Vpliv hidromelioracije se na rastiščih doba kaže predvsem 
v konstantnem upadanju debelinskega prirastka. 
Ključne besede: melioracija, rast11a značilnost sestoja, prirastna značilnost sestoja, 
Prekmurje 
EFFECTS OF HIDROMELIORATION ON DIAMETER GROWTH AND 
INCREMENT OF BLACK ALDER, ASH AND OAK IN SLOVENE 
PREKMURJE 
TOMISLAV LEVANIČ* 
Abstract 
Forests in Prekmurje are under hydromelioration influences. The situation became 
worse when the Radmožanci barrier was built. The growth and height increment of 
oak, ash and black alder due to fast changes in the environment are dealt with. 
Many trees are dying, especially black alder. The gaps left behind are fulfilled by 
ash. Mixed ash-black alder forest is substituting for pure black alder forest. The 
effect of hydrmelioration on oak is less obvious - it is manifested in decreasing 
diameter increment. 
Key words: melioration, growing characteristics o/ the forest, incremental cbaracteristics 
of tbe forests, Prekmurje 
• mag., dipl.ing., novi raziskovalec, Oddelek za gozdarstvo Biotehniške fakultete, 61 000 
Ljubljana, Večna pot 83, SLO 
8 
Zbornik gozdarstva i11 lesarstva, 42 
KAZALO 
1 UVOD IN PREDSTAVITEV PROBLEMA .......................... 9 
2 METODA DELA ...................................................................... 11 
3 REZULTATI IN RAZPRA VA .............................................. 12 
3.1 Ekološka indikativnost rastlin po Ellenbergu 
in njen pomen ........................................................................... 12 
3.2 Klasifikacija fitocenololoških popisov ..................................... 15 
3.3 Ordinacija fitocenoloških popisov ........................................... 17 
3.4 Povezanost vodostaja reke Ledave z nihanjem nivoja 
talnice v Polani in Črnem logu ............................................. 20 
3.5 Vpliv vodostaja Ledave, temperature in padavin 
na rast dreves ............................................................................ 22 
3.6 Zdravstveno stanje sestojev ..................................................... 27 
3.7 Ugotavljanje vpliva hidromelioracij na rast sestojev 
s pomočjo metod dendrokronologije ...................................... 30 
3.7.l Analiza debelinskega prirastka ................................................ 33 
3.7.2 Analiza debelinskega prirastka s pomočjo 
drsečih sredin ............................................................................. 37 
3.7.3 Analiza debelinskega prirastka s pomočjo 
standardizacije kronologij ......................................................... 44 
3.7.4 Vpliv sušnih let na debelinski prirastek hrasta, 
jesena in črne jelše .................................................................. 50 
3.7.5 Primerjava upada relativnega debelinskega prirastka 
hrasta, jesena in črne jelše ................................................ · ..... 52 
4 POVZETEK ............................................................................... 55 
SUMMARY ............................................................................... 57 
VIRI ............................................................................................ 61 
9 
Levanič T.: Vpliv melioracij JJa rastne in prirastne značilnosti ... 
1 UVOD IN PREDSTAVITEV PROBLEMA 
"Prekmurje, žitnica Slovenije in zakladnica delovne sile, ni samo dežela 
zgodovinskih in jezikoslovnih zanimivosti ter socialnoekonomskih zapetljajev, 
marveč ima tudi lepo vrsto čisto gozdarskih problemov, ki se kopičijo na 
sorazmerno majhni gozdni površini", je že leta 1951 zapisal Maks Wraber. 
Njegova misel je še vedno sveža, z enim popravkom, težav z gozdom je v 
Prekmurskem prostoru vedno več. Melioracije, o katerih se je leta 1951 
samo govorilo, so danes stvarnost. Ta stvarnost pa jemlje prekmurskemu 
gozdu življenjsko moč in ogroža njegov obstoj. 
Da so se težave pojavile z ureditvijo vodotokov, je jasno, saj že Wraber 
(1951) piše, da so v Črnem logu ostanki sestoja črne jelše, kateremu se na 
panjih in podrtih drevesih vidi, kako mu življenjska sila že nekaj časa 
upada. Da gre res za spremembe rastišča, govorijo tudi pncevanja 
domačinov, ki pravijo, da je bilo zemljišče v Črnem logu tako zamočvirjeno, 
da se ni dalo priti čezenj. Tudi današnji logar v Črnem logu se spominja, 
da je kot otrok lovil ribe v depresijah (dnikah) sredi gozda. Za dnike 
vemo danes le še po malo bolj močvirni vegetaciji, voda pa, ki v dnikah 
spomladi zastaja in daje občutek poplavljenosti, izhaja predvsem iz 
padavinske vode. 
Velika osušitev in sprememba zemljišča v Črnem logu je bila posledica 
izgradnje dveh prekopov v letih 1914 in 1919. Prekopa je zgradila še 
Avstro-Ogrska. Wraber (1951) piše, da sta prekopa zemljišče tako močno 
osušila, da za silo uspevajo samo še starejši in globje zakoreninjeni sestoji. 
Sprašuje se tudi, ali imajo mlajše kulture črne jelše sploh še kakšno 
možnost za preživetje. Možnosti za preživetje jelševih gozdov v Črnem logu 
pa so se še bolj zmanjšale leta 1980 z dokončanjem velikega 
Radmožanskega zadrževalnika. To ni zadrževalnik vode v klasičnem pomenu, 
ampak je to gozd, ograjen z nasipom. Hkrati z gradnjo zadrževalnika so 
tudi poglobili strugo reke Ledave in na njej zgradili sistem zapornic, ki v 
primeru visoke vode Ledavo zajezi in vodo pretoči v gozd. Namen sistema 
zapornic je preprečitev poplav v Lendavi in njeni okolici, po drugi strani pa 
uničujejo gozd s prisilnim poplavljanjem tudi sredi vegetacijske sezone. 
Najbolj pomembno · je dejstvo, da tovrstno prisilno poplavljanje gozda nima 
nič skupnega z naravno ritmiko poplavljanja v greznem gozdu. 
Naš namen je raziskati kompleksen vpliv melioracij na slabšanje rastišča 
črne jelše v Črnem logu. V Črnem logu se pojavljajo tudi druge 
10 
Zbornik. gozdarstva in lesarstva, 42 
gospodarsko pomembne drevesne vrste, katerih vloga ni zanemarljiva. Tu 
lahko s spremembami rastišča opazujemo tudi zamenjavo drevesnih vrst, in 
sicer črne jelše z ozkolistnim jesenom (Fraxinus angustifolia). Ker slednji 
postaja vse pomembnejši, bomo poizkušali pojasniti in raziskati njegove 
rastne in prirastne značilnosti in poiskati morebitene vplive melioracij tudi 
na to drevesno vrsto. 
Po mnenju nekaterih fitocenologov (WRABER 1951, ACCETTO 1986) je 
dobovo-gabrov gozd ( Ouerco-Carpinetum) zadnja stopnja sukcesije rastišč 
črne jelše. Ker je veliko problemov tudi v dobravah, bomo poizkušali 
razložiti vpliv melioracij na rastne in prirastne značilnosti tega gozda. 
Ker v literaturi nismo našli zadovoljivih odgovorov na vsa našteta vprašanja, 
smo se odločili, da bomo stanje prekmurskega gozda podrobneje proučili in 
analizirali njegovo rast in priraščanje. 
Pri naši raziskavi postavljamo naslednje štiri hipoteze: 
l. Sprememba gladine podtalnice je posledica hidromelioracije. 
2. Sprememba nivoja podtalnice se kaže na debelinskem prirastku dreves 
črne jelše, ozkolistnega jesena in doba. 
3. Reakcija črne jelše na zniževanje podtalnice se kaže v upadanju 
vitalnosti, jesen pa na zniževanje podtalnice in občasno poplavljanje 
reagira pozitivno. 
4. Vpliv melioracij se kaže v večji variabilnosti debelinskega prirastka. 
Za preverbo veljavnosti teh hipotez smo na terenu postavili več 
raziskovalnih ploskev, kjer smo analizirali tiste prirastoslovne in rastiščne 
kazalce, s katerimi bomo gornje hipoteze zavrgli ali potrdili. Pri izbiri 
lokacij za izvedbo raziskave smo se odločili za dva sosedna, strnjena gozdna 
kompleksa - Črni log in Polanski log. Na teh dveh objektih smo želeli 
preveriti, ali naše delovne hipoteze držijo. 
Na obeh objektih smo skupno postavili pet raziskovalnih ploskev. Lokacijo 
ploskev smo določili ob pomoči lokalnih gozdarskih strokovnjakov. Za 
njihovo pomoč in sodelovanje se jim na tem mestu prav lepo zahvaljujem, 
še posebej pa velja zahvala Feliksu Golenku, Ladislavu Idziku in Andreju 
Gontzu. Zahvala velja tudi vodstvu GG Murska Sobota, ker so mi 
omogočili delo v gozdovih Črnega loga in Polane. 
11 
Levanič T.: Vpliv melioracij na rastne in prirastne značilnosti ... 
2 METODA DELA 
Pri načrtovanju raziskave smo na podlagi predhodnih terenskih ogledov 
možnih objektov sklenili, da bomo vpliv hidromelioracij preučevali na treh 
ploskvah v Črnem logu in na dveh primerjalnih (od tega ena delna) 
ploskvah v Polani. Za tak razpored smo se odločili zato, ker smo sklepali, 
da vpliv melioracij v Črnem logu ni povsod enako močan in da se na 
primerjalnih ploskvah v Polani vplivi hidromelioracij ne kažejo. 
Kriteriji za izbiro posamezne ploskve so bili naslednji: 
• rastišče mora biti znotraj ploskve čimbolj homogeno, kar smo 
preverjali z merjenjem nivoja talnice in fitocenološkimi popisi, 
• sestoj na raziskovalni ploskvi mora biti v optimalni razvojni fazi 
( debeljak ), homogen po starosti, 
• poraslost z drevesi mora biti čimbolj enakomerna, zastrtost z 
drevesnimi krošnjami na ploskvi mora biti vsaj 0.8 ali več, 
• čez ploskev ne smejo potekati depresije, 
• nivo talnice se znotraj raziskovalne ploskve ne sme bistveno 
spreminjati 
Na podlagi postavljenih kriterijev smo izbrali štiri ploskve velike 30x30 m 
(0.09 ha) in eno delno ploskev, ki je nismo zakoličili, ampak smo le 
naredili fitocenološki popis in posekali dva hrasta za prirastoslovne in 
dendrokronološke analize. 
Na ploskvah smo označili vsa drevesa s številkami in jim izmerili ter ocenili 
različne rastne in prirastne parametre. Merili in ocenjevali srno naslednje 
parametre: 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
prsni premer, 
drevesno višino, samo na podrtih drevesih, 
dolžino krošnje po 4.stopenjski lestvici, 
socialni položaj po KRAFTU, 
velikost in utesnjenost krošnje, 
kakovost po četrtinah, 
oceno vitalnosti po Šolarju, 
izmero razdalje do najbližjega živega drevesa, 
izmero razdalje do najbližjega panja . 
je še posebej zanimala rast črne jelše, jesena in doba, smo 
najstarejše in najmočnejše predstavnike teh treh drevesnih vrst posekali. 
Kriteriji za izbiro drevesa za posek so bili naslednji: 
Ker nas 
12 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 42 
• drevo mora biti v zgornjem socialnem položaju (1, 2 ali 3 
socialni položaj po Kraftu), 
• mora imeti močno in navzven nepoškodovano deblo, 
• mora imeti močno in primerno razvito krošnjo, 
• drevo ne sme kazati očitnih znakov hiranj. 
Po teh kriterijih smo izbrali in posekali 23 dreves (9 črnih jelš, 9 jesenov 
in 5 dobov) ter jih uporabili za podrobne debelne analize. 
Na ploskvah smo poleg dendrometrijskih meritev opravili tudi meritve nivoja 
podtalnice. Na vsaki ploskvi smo imeli tri merilne točke, ki so potekale 
diagonalno na ploskev, z osnovno orientacijo sever-jug. 
Pedološke analize so že leta 1988 opravili raziskovalci Inštituta za gozdno 
in lesno gospodarstvo. Ker so analize opravili v neposredni bližini naših 
raziskovalnih ploskev in ker bi bile pedološke analize, kljub svoji 
pomembnosti, predrage za zastavljeno raziskavo, se bomo glede talnih tipov 
zanašali predvsem na njihove podatke (KALAN et.all. 1988). 
Fitocenološke popise je po ustaljeni metodologiji Braun-Blanqueja opravil D. 
Robič. Fitocenološki popisi so bili tabelarno obdelani z lastnimi 
programskimi paketi za vrednotenje fitocenoloških popisov. 
Hidrometeorološke podatke smo dobili na Hidrometeorološkem zavodu 
Republike Slovenije. Vir podatkov so letne evidence količine padavin in 
temperatur od leta 1954 dalje. Za zbiranje hidrometeoroloških podatkov 
smo izbrali hidrometerološko postajo Lendava. Razlog za izbiro te postaje 
je v tem, da med raziskovalnimi objekti in merilno postajo ni naravnih 
pregrad, ki bi lahko modificirale padavinski in temperaturni režim na 
raziskovalnih ploskvah. Podatke o vodostaju reke Ledave pa se nanasaJO na 
merilno postajo Polana I., ki je od raziskovalnih ploskev oddaljena približno 
400 m. 
3 REZULTATI IN RAZPRAVA 
3.1 Ekološka indikativnost rastlin po Ellenbergu in njen pomen 
Ekološka indikativnost rastlin je v naši praksi dosedaj bolj redko uporabljan 
nakazovalec lastnosti rastišča. Na področju raziskav pa ekološka indikativnost 
lahko pripomore k jasnejšemu rezultatu, kar se je že pokazalo v nekaterih 
člankih in magistrskih nalogah (ROBIČ in KOTAR 1991, DIACI 1992, 
13 
Levanič T: Vpliv melioracij na rastne in prirastne značilnosti ... 
BONČINA 1992). Fitoindikacijo smo izvedli na podlagi petih fitocenoloških 
popisov in upoštevali dejansko prezenco rastlinskih vrst v tabeli (če se je 
rastlina pojavljala v različnih slojih, je bila šteta samo enkrat). 
Iz fitoindikacije svetlobnih razmer lahko sklepamo, da gre na ploskvah, tako 
v Polani kot v Črnem logu, za dokaj neenotne razmere glede svetlobnega 
režima rastlin. Bimodalna porazdelitev doseže · prvi, · manj izrazit modus pri 
sencoljubnih in pol sencoljubnih rastlinah. Drugi, bolj izrazit modus pa se 
pojavi pri pol svetloljubnih rastlinah. Očitno je v strnjenih jelševjih (popisi 
1, 3 in 4) več sence kot pa v preredčenih dobravah (popisa 2 in 5). 
Nekoliko več sencoljubnih in pol sencoljubnih rastlin najdemo v Črnem 
logu, kjer so sestoji v jelševjih bolj strnjeni. 
Frekvenčna porazdelitev vrst, ki nakazujejo toplotne razmere, je izrazito 
enovršna, z modusom pri rastlinah, ki nakazujejo zmerno topla rastišča, s 
težiščem v submontanskih predelih. Pomemben je tudi delež glede toplote 
indiferentnih vrst. Bi~tvenih razlik med Polano in Črnim logom ni. 
Zanimiva je fitoindikacija kontinentalnosti podnebja. Frekvenčna porazdelitev 
je unimodalna in močno izražena v območju, ki je uklenjeno med oceansko 
in suboceansko podnebje, ki je značilno za večji del srednje Evrope. Po 
intuiciji bi morda prej pričakovali pomik v desno proti veCJt 
kontinentalnosti. Ta ugotovitev sovpada s fitocenološkimi dognanji zadnjih 
let (ZUPANČIČ et ali. 1986) po katerih je severovzhodni del Slovenije 
uvrščen v dravsko-murski distrikt predpanonskega podsektorja 
srednjeevropske (ne ilirske!!) province evrosibirsko-severnoameriške florne 
regije. 
14 
Zbornik gozdarstva i11 lesarstva, 42 
,. +--------------==-----! r------
ro .------~~--1 15-----• 
10 t-----• 
so .. 
•• .. 
" " 20 .. 
10 
' o 
OCMO 2 ... 
=! 
8 _,,,. X 
• POl&na 
C trni log 
8 hladn X 
8 kortin X 
,-' ...... 
..... 2 
.. ., •Po1•<1a .. O Čuu log 
35 ,. 
" , . 
" 10 
kislo ' 
.... 2 
9 m®'oi X 
mo 
1 bU<!II X 
8 "'° X 
Graf 1: Porazdelitev fitoindikacijskih vrednosti za rastline glede na različne 
ekološke pi1rametre m1 razi<;kovalnih ploskvah v Polani in v Črnem logu. Na 
y-osi je prikazano št. rastlin v posameznem razredu. 
Fitoindikacija vlažnostnih razmer je enolična. Frekvenčna porazdelitev je 
monotona brez izrazitega modusa, rahlo izstopa modus pri rastlinah, ki 
nakazujejo vlažno rastišče. V porazdelitvi zavzemajo večino vrste, ki se 
glede na vlažnost tal grupirajo v intervalu od svežih do vlažnih, vendar ne 
15 
Levanič T.: Vpliv melioracij na rastne in prirastne značilnosti ... 
premokrih tal. Zanimiv je tudi pomemben delež do vlage indiferentnih vrst, 
ki dosega raven drugih, glede frekvenc izenačenih skupin. 
Vidimo tudi, da je več rastlin, ki ljubijo vlago v Črnem logu, iz česar 
sklepamo, da je rastišče v Polani bolj suho. 
Glede indikacije kemične reakcije v tleh je pomembno, da po pogostnosti 
prevladuje skupina vrst, ki so indiferentne do pH reakcije tal. Sicer pa 
dosežejo modus vrste, ki nakazujejo šibko kislo do šibko bazično pH 
reakcijo. Odsotne pa so nakazovalke kislih tal. Razlik med Polano in Črnim 
logom ni, je pa v Črnem logu bistveno več vrst, ki so indiferentne na pH 
reakcijo tal. 
Za indikacijo preskrbljenosti tal z dušikom je značilno, da je vrst, ki 
nakazujejo pomanjkanje dušika v tleh, zelo malo. Modus dosegajo vrste, ki 
nakazujejo zmerno do obilno založenost tal z dušikom. Težišče je pod 
frekvenčno krivuljo pomaknjeno bolj v desno, proti tlem, ki so bolje 
založena z dušikom. Pomemben je tudi delež rastlin, ki so do dušika v tleh 
indiferentne. Opažamo tudi, da je število vrst, ki nakazujejo zmerno do 
obilno založenost tal z dušikom večje v Polani kot v Črnem logu. V 
Črnem logu pa je bistveno več rastlin, ki so do dušika v tleh indiferentne. 
Kljub relativno majhnemu številu popisov (5) pa menimo, da fitoindikacija 
zadovoljivo nakazuje svetlobne, toplotne in vlažnostne razmere v 
obravnavanih sestojih. 
3.2 Klasifikacija fitocenoloških popisov 
Namen klasifikacije je izluščiti skupinice iz neke amorfne gmote. Kriteriji, 
na podlagi katerih oblikujemo skupinice, so lahko zelo različni, hkrati pa 
lahko za izločanje skupin uporabimo več kriterijev naenkrat. 
Pri kopičenju so zelo pomembne vhodne spremenljivke, kajti od njih je 
odvisno, kako dobro bomo skupinice oblikovali. Nepravilno izbrane 
spremenljivke lahko povzročijo slabo ločevanje ali poudarijo nebistvene 
razlike med skupinami. Dobro izbrane spremenljivke pa lahko razlike med 
skupinami poudarijo do take mere, da lahko govorimo o visoki stopnji 
razločevanja na podlagi vhodnih podatkov. 
Kot vhodni podatek je bila v našem primeru izbrana kombinirana ocena 
abundance in zastiranja rastlin na ploskvah. Kombinirano oceno smo pred 
obdelavo transformirali z Van der Maarelo-ovo transformacijo (V AN DER 
16 
Zbornik gozdarstva i11 lesarstva, 42 
MAAREL 1979) in jo tako pripravili za numerično obdelavo. V tabeli 
prikazujemo osnovne vrednosti, njihov opis in transformirane vrednosti. 
Preglednica 1: Kombinirana ocena abundance in zastiranja - pomen 
posamezne šifre, šifra in transformirnna vrednost 
Opis šifre Šifra Transformirana 
vrednost 
Rast. redka (1-3 os./pl) r l 
Ni pogosta, nič ne zastira + 2 
Pogosta, skoraj nič ne zastira l 3 
Pogosta, ali pa zastira do 1/20 tal 2 4 
Zastira 25-50% tal 3 5 
Zastira 50-75% tal 4 7 
Zastira nad 75% tal 5 9 
Na podlagi tako transformiranih vrednosti smo naredili analizo kopičenja po 
metodi najbližjega soseda. Za izračunavanje razdalje med ploskvami smo 
uporabili Evklidsko razdaljo (KOTAR 1991), podatkov pred analizo nismo 
standardizirali, ker smo kopičili le na podlagi ocene abundance in · zastiranja. 
Vhod v analizo je bila matrika velikosti 5 x 132 (pet ploskev in 132 
rastlinskih vrst). Rezultat kopičenja je naslednji: 
P. Id. 2K. reg,e mca oren,ene ev 1 s e kJ'dk d/' raz a11e me d · · ploskvami posamezmm1 
Ploskev 1 2 3 4 
2 21.5407 
3 15.1327 21.0476 
4 15.0333 24.2074 16.8226 
5 21.0651 18.8680 23.0000 24.5357 
Preglednica 3: Proces združevanja rojev 
Združujeta se roja ... Roj se prvič 
pojavi v ... 
Začetna l roj 2 roj Evklidska 1 roj 2 roj Naslednja 
stopnja razdalja stopnja 
1 I 4 15.033297 o o 2 
2 1 3 15.977674 l o 4 
3 2 5 18.867962 o o 4 
4 1 2 22.899414 2 3 o 
17 
Levanič T.: Vpliv melioracij na rastne in prirastne značilnosti ... 
Dendrogram na osnovi metode najbližjega soseda je naslednji: 
Prirejena razdalja druženja rojev 
C A S E o 5 10 15 20 25 
Label Seq 1 1 
Ploskev 1 1 __J 
1 Ploskev 4 4 
Ploskev 3 3 
Ploskev 2 2 
Ploskev 5 5 
Na podlagi dendrograma vidimo, da sta ploskvi 2 in 5 relativno daleč od 
ploskev 1, 3 in 4, to pa pomeni, da se sestava rastlinskih vrst na ploskvi 2 
in 5 razlikuje od ploskev 1, 3 in 4. Rezultat se dobro ujema s stanjem v 
naravi, saj sta ploskvi 2 in 5 rastišči doba in gradna, kar se jasno kaže 
tudi v vegetaciji. Rastišči sta bolj suhi, črne jelše in jesena praktično ni, 
podtalnica pa je v večjih globinah (pod lm). Ploskve 1, 3 in 4 so bolj ali 
manj čiste jelševo - jesenove ploskve, s podtalnico blizu površine. Floristična 
sestava se precej razlikuje od tiste na ploskvah 2 in 5. 
3.3 Ordinacija fitocenoloških popisov 
Ordinacija je način matematičnega zgoščevanja več dimenzionalnega prostora 
v dva- ali trn-dimenzionalnega in to na način, ki ohrani kar največ 
informacij o analiziranem roju točk (KOTAR 1991). 
V našem primeru smo analizirali matriko podatkov o vegetaciji na ploskvah. 
Stolpci v matriki so predstavljali ploskve, vrstice pa rastlinske vrste. 
Vrednosti za posamezno rastlino znotraj ploskve so bile transformirane z 
Van der Maarelovo transformacijo. Podatkov pred obdelavo nismo 
standardizirali, ker so bili oblikovani po enotnem kriteriju. 
Sam postopek zgoščevanja večdimenzionalnega prostora se sestoji iz več 
matematičnih postopkov. V prvi fazi na podlagi vhodne matrike oblikujemo 
korelacijsko matriko, korelacijski matriki poiščemo lastne vektorje in lastne 
vrednosti (t.i. spektralna analiza) ter izvedemo projekcijo v 2 ali 3 
dimezionalni prostor. Postopek celotne analize z nekaterimi pomembnejšimi 
rezultati prikazujemo v spodnjih tabelah. 
18 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 42 
Preglednica 4: Matrika korelacijskih koeficientov po ploskvah 
1 2 3 4 5 
1 1.000 
2 0.297 1.000 
3 0.661 0.291 1.000 
4 0.681 0.128 0.599 1.000 
5 0.164 0.416 0.139 0.045 1.000 
Številke 1,2, ... 5 pomenijo raziskovalne ploskve. Analizo nadaljujemo s 
spektralno analizo korelacijske matrike. Pri spektralni analizi dobimo matriko 
lastnih vrednosti in matriko lastnih vektorjev. Velikost lastne vrednosti nam 
pove, kolikšen delež variabilnosti pripada posameznim lastnim vrednostim 
(vse lastne vrednosti pojasnijo vso variabilnost podatkov), lastni vektorji pa 
predstavljajo koordinate točk v prostoru. 
Preglednict1 5: Matrika lastnih vrednosti korelacijske matrike 
i Lastna vrednost % f(%) 
1 2.48589 49.72 49.72 
2 1.26363 25.27 74.99 
3 0.57817 11.56 86.55 
4 0.38195 7.64 94.19 
5 0.29036 5.81 100.00 
Vidimo, da nam prva dva lastna vektorja pojasnita kar 75% vse 
variabilnosti podatkov, zato lahko sklepamo, da nam bo dvodimenzionalni 
graf povsem zadovoljivo pojasnil ekološke značilnosti analiziranih ploskev. V 
primeru, da dodamo še tretjo dimenzijo, bi pojasnili kar 87% vse 
variabilnosti, vendar razlaga tretje dimenzije zaradi premajhnega števila 
popisnih ploskev ni povsem jasna. 
Vodilo za izbiro med dvo- ali tro- dimenzionalnim prikazom je njegova 
jasnost oz. povednost. Na grafu 2 je prikazana dvodimezionalna ordinacija 
fitocenoloških popisov. Osnova za graf 2 pa so rezultati spektralne analize 
iz preglednnice 6. 
19 
Levanič T.: Vpliv melioracij na rastne in prirastne značilnosti ... 
Preglednica 6: Matrika lastnih vektorjev korelacijske matrike 
X y 
Ploskev 1 0.8785 -0.1769 
Ploskev 2 0.5045 0.6648 
Ploskev 3 0.8424 -0.1684 
Ploskev 4 0.7961 -0.3833 
Ploskev 5 0.3406 0.7842 
l.2 
0.8 
• l'losktw_S 
2 0.4 
o.o 
.Q.4 
0.3 05 0.6 
os 
z 
-0.0279 
0.5310 
0.0651 
-0.1532 
-0.5174 
Ploskev_l 
0 
• Ploskev_ 4 
0.8 
4 os 
0.1203 
0.1296 
-0.4955 
0.3228 
-0.0314 
• 
Plosk:ev_3 
LO 
NTSYS-pc {c) 1989 Applied Bfostatistics lnc. 
5 os 
-0.4262 
0.0684 
0.1104 
0.3026 
0.0175 
Graf 2: Ordim1cijska shema v dveh dimenzijah. Ploskve se porazdeljujejo ob 
gradientu talne vode oz. vlage in svetlobnih razmer v sestojih 
Na grafu 2 vidimo, da sta dobro izločeni dve skupini. Prvo skupino 
sestavljajo ploskve 1, 3 in 4, drugo pa ploskvi 2 in 5. Os številka 1 
predstavlja svetlobne razmere v sestojih (preredčene dobrave - strnjena 
jelševja), os številka 2 pa faktor talne vlage (sveža tla dobrav - vlažna tla 
jelševij). 
20 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 42 
3.4 Povezanost vodostaja reke Ledave z nihanjem nivoja talnice v 
Polani in Črnem logu 
Ocenjevanje vpliva melioracij na nihanje nivoja podtalnice smo ugotavljali s 
pomočjo vrtin, ki smo jih izvrtali v tla in v njih ugotavljali nivo talnice. 
Na vsaki poizkusni ploskvi (1, 2, 3 in 4) smo izvrtali tri vrtine, globoke 
približno 1.3 m, in v njih merili enkrat tedensko, ob ponedeljkih, nivo 
talnice. Ta postopek smo ponavljali celo vegetacijsko sezono od maja do 
novembra. Tako smo zbrali prek 30 meritev v treh ponovitvah na vsaki 
ploskvi. Časovna dinamika nihanja nivoja talnice in . vodostaja Ledave je 
prikazana na grafu št. 3. 
Na grafu 3 so podatki na X osi prikazani kot število dni od 1. januarja 
1992 .. Na grafu vidimo, kako se gladina talnice spreminja z letnim časom. 
Na pomlad, ko je dovolj padavin in se vegetacijska sezona ravno dobro. 
začenja, je nivo talnice visok. Potem pa postopoma upada in doseže najnižji 
nivo poleti v avgustu. V tem času vode v vrtinah ni bilo (hrastova ploskev 
št. 2) oz. je bil nivo bistveno nižji kot spomladi Gelševo-jesenove ploskve 
1,3 in 4). V splošnem lahko ugotovimo, to pa se tudi vidi iz grafa, da je 
trend gibanja talnice bolj ali manj enak na vseh ploskvah. Naj še povemo, 
da je bilo leto 1992 izjemno sušno in potemtakem ni bilo enakovredno 
povprečnemu letu. Nivo talnice je bil bistveno nižji kot normalno, vendar 
verjamemo, da bistvenih razlik v letnih nihanjih ni, le milejša so. 
S fitoindikacijo rastišča smo ugotovili razlike med popisom 2 ter popisi 1, 3 
in 4. Sklepali smo, da gre za razlike v nivoju podtalnice. Naše domneve so 
se potrdile, ko smo naredili analizo variance med ploskvami in kot kriterij 
razlikovanja vzeli nivo podtalnice. 
Z enosmerno analizo variance smo ugotovili, da obstajajo statistično značilne 
razlike med ploskvami glede nivoja talnice. Z nadaljnimi LSD (pri 1 % 
tveganju) preizkusi smo ugotovili, da v resnici izstopa samo ploskev št. 2 
(hrast), ostale tri ploskve pa se statistično gledano ne razlikujejo. 
Podatke o nivoju talnice smo potem primerjali s podatki o vodostaju 
Ledave v letu 1992 in tako dobili povezavo nihanja vodostaja reke z 
nihanjem nivoja talnice. Ugotovili smo, da obstaja tesna korelacija med 
nihanjem gladine reke Ledave in nihanjem nivoja podtalnice (r=0.927). To 
se ujema z opažanji pri vrtanju vrtin v tla, kjer smo ugotavljali, da voda 
izredno hitro napolni vrtine, na dnu vrtin pa smo zadeli v silikatni prodni 
nanos. Tesna povezanost med vodostajem Ledave in nivojem podtalnice 
21 
Levanič T.: Vpliv melioracij na rastne in prirastne značilnosti ... 
napeljuje na misel, da bi lahko s primernim rez1mom 
spuščanja zapornic na Ledavi uravnavali gladino podtalnice in 
na blaženje velikih letnih oscilacij gladine podtalnice. 
dvigovanja m 
s tem vplivali 
Povezava gladine talnice in vodostaja Ledave je pomembna zato, ker je to 
osnova za ugotavljanje vpliva melioracij na rastnost sestojev. Podatke o 
vodostaju smo dobili z merilne postaje Polana I. na reki Ledavi. Prve 
podatke so na tem merilnem mestu vzeli 16.12.1955, 27 let pred 
dograditvijo Radmožanskega zadrževalnika. 
0,60 
0.40 
0,20 
0,00 
:[ PI. 1 ., ·0,20 
g Pl.2 
-~ 
·0,40 
z --Pl.3 
-0,60 
···-··----··· PI. 4 
.o.so 
-t,00 
·1,20 
100 150 200 250 300 350 
Dan v latu 
Graf 3: Nihanje vodosh1i1 Ledave in talnice v letu 1992. Vir: L.1stne 
meritve talnice in HMZ oddelek za hidrologijo 
Za ugotavljanje odvisnosti med vodostajem Ledave in nivojem talnice smo 
uporabili enostavno linearno regresijo, ki kljub enostavnosti dobro podaja 
tovrstne pojave (VAN TE CHOW, 1964). Ugotovili smo naslednje: 
• ploskve, ki ležijo bliže Ledavi (1, 3 in 4) so bolj podvržene 
nihanjem Ledave kot tiste, ki ležijo dlje (ploskev 2), 
• povezava med nihanjem vodostaja in nivoja talnice je dokaj 
tesna, kar povezujemo s prodnato podlago, 
• sklepamo tudi, da Ledava bistveno vpliva na preskrbljenost talnice 
s kisikom, kajti v tako onesnaženi vodi prihaja zaradi razgradnje 
organskih snovi do pomanjkanja kisika, 
22 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 42 
• primeren režim nadzora dvigovanja in spuscanja zapornic bi 
bistveno pomagal pri reguliranju nivoja podtalnice v gozdu. 
3.5 Vpliv vodostaja Ledave, temperature in padavin na rast dreves 
Izkušnje kažejo, da zaradi regulacije vodnih tokov prihaja do hudih motenj 
v koreninskem sistemu dreves in do rušenja ekološkega ravnotežja v gozdu. 
V mnogih primerih je posledica tega propadanje gozdov na velikih 
površinah. Tak primer so po vsem svetu znani slavonski dobovi gozdovi, ki 
propadajo zaradi hidromelioracijskih del. Če se te rane v okolju kdaj 
zacelijo in se vzpostavi novo ekološko ravnotežje, je novonastala združba 
praviloma na nižjem nivoju od prejšnje. Prilagoditev prvotnega gozda 
novonastalim razmeram ni možna. Takšen primer neustavljivega propadanja 
je Dobrovniški hrastov gozd v Prekmurju, podobne trende pa zasledimo tudi 
v Krakovskem gozdu. 
V literaturi zasledimo podatek, da hidrološke spremembe, ki jih povzroči 
človek, v glavnem negativno vplivajo na rast gozda (PREUSHLER 1986, 
RICHARD 1984). Negativen učinek se kaže v popolnem propadu ali pa 
vsaj v močnejšem upadu prirastka. 
Mnoge drevesne vrste v mladosti zelo aktivno razvijajo svoj koreninski 
sistem in s tem hitro dosežejo talno vodo (npr dob, topol, jelša, vrba ... ), 
vendar potem v zreli dobi koreninskega sistema ne širijo več. Koreninski 
sistem se večinoma ustali v globini 1.Sm. Globje korenine ponavadi odmrejo 
(Kostler et ali. 1986). Posledica stabilizacije koreninskega sistema je, da 
staro drevo ni sposobno reagirati na upadanje podtalnice in ostane 
dobesedno na suhem. Tudi ni pričakovati, da bi umikajoča voda spodbudila 
drevo k širjenju oziroma poglabljanju svojega koreninskega sistema. Moč 
prilagajanja imajo le mlada drevesa pa še to omejeno. 
Problem, ki nastane zaradi umikanja talnice v večje globine, je tudi v tleh. 
Narava tal v jelševih togih je takšna, da so tla, ko so napita vode, mehka 
in voljna, če pa se izsušijo, postanejo trda kot kamen. Prejšnja grezna tla 
se spremenijo v izredno neugodna psevdoglejna tla, ki so gotovo tudi eden 
izmed razlogov za propadanje jelševih gozdov. 
Neugodne posledice ima tudi prenehanje poplav oz. občasno vsiljeno 
poplavljanje v vegetacijski dobi. Grezni gozd je na redne letne poplave 
dokaj dobro prilagojen, če je poplavni ritem prekinjen ali pa postavljen na 
23 
Levanič T.: Vpliv melioracij na rastne in prirastne značilnosti ... 
glavo (primer Radmožanskega zadrževalnika), pride do motenj v delovanju 
gozdnega ekosistema in posledice za gozd so negativne. 
Pri naši raziskavi smo imeli tudi podatke o klimi Lendave in vodostaju 
Ledave. S pomočjo teh parametrov smo skušali ugotoviti, ali so kakšne 
povezave med debelinskim prirastkom dreves ter različnimi parametri okolja. 
Podatki, ki smo jih uporabili pri iskanju povezave med debelinskim 
prirastkom in različnimi vplivi okolja, so bili naslednji: 
• debelinski prirastek hrasta, jesena in črne jelše · po raziskovalnih 
ploskvah, 
• podatki o dnevnem vodostaju reke Ledave od leta 1956 do 1992, 
• podatki o povprečnih mesečnih temperaturah od leta 1956 do 1991, 
• podatki o povprečnih mesečnih padavinah od leta 1956 do 1991. 
Na osnovi teh podatkov smo naredili naslednje analize: 
• ugotavljanje korelacijskih povezav med različnimi parametri okolja in 
debelinskim prirastkom po drevesnih vrstah in ploskvah, 
• ugotavljanje regresijskih povezav med parametri okolja in debelinskim 
prirastkom po drevesnih vrstah in ploskvah, 
• grafični prikaz odvisnosti in interpretacija podatkov. 
Na podlagi korelacijskih povezav smo ugotovili, da so povezave med 
debelinskim prirastkom in faktorji okolja ohlapne. Kljub temu pa so se 
pokazale določene razlike med drevesnimi vrstami in ploskvami. V 
preglednici prikazujemo korelacijske povezave: 
Preglednic,1 7: Korelacijska povezava med debelinskim prirnstkom in 
dejavniki okolja. Vpisane so samo statistično značilne korelacije. 
HRAST ČRNA JELŠA JESEN 
Ploskev Vodost. 1 Pada- 1 Temp. Vodost. Pada- Temp. Vodost. Pada- Temp 
vine vine vine 
Polana l ni drevesne vrste I I I 0.26** 0.20• I 
Polana 5 I 1 I 1 I ni drevesne vrste ni drevesne vrste 
č. loa 2 1 0.21•. 1 -0.23* 
Č. loi!. 3 ni drevesne vrste 0.26** 0.20* 
Č. l011. 4 ni drevesne vrste 0.26** 0.35** 0.19* 
24 
Zbornik gozdarstva i11 lesarstva, 42 
V vseh primerih gre za relativno šibke povezave, zato sklepamo, da pri 
ugotavljanju vzrokov, ki vplivajo na debelinsko rast dreves, nismo uspeli 
najti tistih dejavnikov, ki odločilno prispevajo k letnim nihanjem v 
debelinskem prirastku. Po naši presoji bi bil med pomembnejšimi dejavniki 
zagotovo nivo talnice in njegova letna dinamika, vendar tega podatka nismo 
imeli (razen za leto 1992). Na podlagi regresijske povezave med vodostajem 
reke Ledave in nivojem podtalnice bi lahko izračunali nivoje podtalnice za 
nazaj, vse do leta 1956 (do tega leta imamo podatke o vodostaju), vendar 
bi po našem mnenju prišlo do prevelikih napak in grobih posploševanj, zato 
tovrstnih računov nismo izyedli. 
Poleg posameznih povezav dejavnikov okolja z debelinskim prirastkom 
dreves nas je zanimal tudi vzajemen vpliv dejavnikov okolja na debelinski 
prirastek posameznih drevesnih vrst na ploskvah. Zato smo s pomočjo 
metod multiple regresije analizirali vpliv več neodvisnih dejavnikov na 
debelinski prirastek dreves. V naslednji preglednici povzemamo· statistično 
značilne povezave: 
Preglednica 8: Odvisnost debelinskega prirastka od dejavnikov okolja. 
Odvisnost od več dejavnikov je prikazima tako, da so celice tistih 
dejavnikov, ki skupaj vplivajo na debelinski prirastek, združene. Prikazane so 
samo statistično zmlčilne povezave. 
HRAST ČRNA JELŠA JESEN 
Ploskev Vo~ost 1 P~da- 1 Temp. Votlost. Pada- Temp. Votlost. Pada- Temp. 
vme vine vine 
1 ni drevesne vrste 0.26** 
5 1 1 
2 1 0.33** ni drevesne vrste ni drevesne vrste 
3 ni drevesne vrste 0.26** 
4 ni drevesne vrste 0.26** 0.35** 
Glede na to, da ugotovljene povezave niso tesne (največji r=0.35) 
sklepamo, da obstajajo še nekateri drugi dejavniki, ki vplivajo na rast 
dreves. Verjetno hi nam zelo veliko povedal podatek o nihanju gladine 
talnice, ker se nanj neposredno veže preskrbljenost tal z vodo, vendar tega 
podatka nismo imeli. 
25 
Levanič T.: Vpliv melioracij na rastne lil prirastne značilnosti ... 
o -l--'------'-----'---'--l---'--'--'--l---'--'-'--'--l--'------'----'------'---l--'--'-'-----'---l--'---'-----'-'--l---'--'------'---'--+---'---'--'-'-------1 
1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 
Leto 
---vot1ostaj {V m} ~ Hrast {"'10} -. --č. ltt~fl ('"10} ---r."r-Jesen ("10) 
Graf 9: Primerjava debelinskega prirascanja dreves (hrast, jesen m črna 
jelša) v Polani s skupnim letnim vodostajem Ledave. 
50 
40 
30 
o +-~-'---+-~---~-------+--'-'-'--+----'--t--~~--+~-'-----'-
1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 
Leto 
1---vodostaJ (v m) ···---Hrast ('10) 
Graf JO: Primerjava debelinskega prirnstka hrasta s skupnim letnim 
vodostajem Ledave, Črni log - ploskev 2. 
1995 
26 
Zbomik gozdarstva in lesarstva, 42 
50 
45 
40 
35 
30 
25 
20 
15 
10 
5 
o 
1955 1960 1965 1970 1975 
Leto 
1980 1985 
--vodostaj {v m) -o--č. jelša (*10) --Jesen (•10) 
1990 1995 
Graf 11: Primerjava debelinskega prirastka črne jelše in jesena s skupnim 
letnim vodostajem Ledave. Črni log, ploskev 3 (zmeren vpliv melioracij). 
70 
60 
50 
40 
30 
20 
10 
o 
1955 1960 1965 1970 1975 
Leto 
1980 1985 
--vodostaj (v m) -o--č. jelša (*10) --Jesen (*10) 
1990 1995 
Graf 12: Primerjava debelinskega prirastka črne jelše in jesena s skupnim 
letnim vodostajem Ledave. Črni log, ploskev 4 (močan vpliv melioracij). 
Na podlagi grafov se da ugotoviti naslednje: 
27 
Levanič T.: Vpliv melioracij na rastne in prirastne značilnosti ... 
• Na ploskvi 1 in 5 v Polani se zdi, da večje povezave med vodostajem 
in debelinskim prirastkom ni. Obstaja sicer rahla povezava pri jesenu, 
vendar se to iz slike ne vidi. 
• Na ploskvi 2, dob v Črnem logu, bi se dalo sklepati, · da določena 
povezava obstaja, saj je kar nekaj točk sinhronih. 
• Na ploskvi 3 v Črnem logu (mešan jelševo-jesenov sestoj pod šibkim 
vplivom melioracij) je debelinska rast jesena precej povezana z 
vodostajem Ledave, medtem ko pri črni jelši teh povezav ni videti. 
• Na 4. ploskvi v Črnem logu, ki je pod najmočnejšim vplivom melioracij, 
pa se vidi, da v tako spremenljivih razmerah za rast dreves prihaja do 
izraza individualna reakcija dreves na hitro se spreminjajoče rastne 
pogoje. Rastni ritmi so povsem individualni, kljub relativno tesni 
povezavi ni videti prav veliko sinhronih točk. 
3.6 Zdravstveno stanje sestojev 
Zdravstveno stanje sestojev je v veliki meri povezano z razmerami, v 
katerih sestoji rastejo. Za sestoje črne jelše je značilno, da najbolje 
uspevajo v razmerah obilne preskrbljenosti z vodo in pogostimi zimsko-
spomladanskimi poplavami. Če pride do motenj v preskrbljenosti z · vodo ali 
do znižanja nivoja talnice, se pojavijo motnje v rasti sestojev črne jelše 
(LESNIK 1970, BOŽIČ et ali. 1989). V sestavi drevesnih vrst pride do 
zamenjave črne jelše z jesenom in le-tega s hrastom. V končni fazi je na 
rastiščih, kjer izvedemo osuševanje, drevesna sestava močno osiromašena ali 
pa gozd sploh izgine. Jesen v sestojih črne jelše je torej nakazovalec hitrih 
sprememb v odnosu voda-rastišče-drevo. Gre tudi za prehodno stopnjo na 
poti v dobrave, čeprav velja opozoriti, da tu ne gre za naravno sukcesijo v 
dobravo. 
Pomemben kazalec nihanja oz. upadanja mvoJa podtalnice je tudi 
zdravstveno stanje dreves, ki dokaj hitro (v letu ali dveh) reagirajo na 
spremenjene razmere v okolju. Zavedati se moramo, da hidromelioracija, ki 
je glavni vzrok za upadanje nivoja podtalnice, ni naravno povzročen 
fenomen, ampak vsiljena sprememba v okolju. Zaradi takšnega značaja 
hidromelioracije v razvoju sestojev ne prihaja do naravnih sukcesijskih 
sprememb, ampak do stresnih sprememb, ki se izražajo v splošnem pešanju 
vitalnosti dreves v prizadetih sestojih. 
28 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 42 
Zdravstveno stanje dreves smo določevali po ustaljeni metodologiji za 
ugotavljanje poškodovanosti gozdnih sestojev (ŠOLAR et ali. 1987). 
Ocenjevanje dreves temelji na zunanjemu videzu drevesa, kjer ocenjujemo 
osutost krošnje posameznega drevesa. Lestvica za ocenjevanje je podana v 
preglednici 9. 
Preglednica 9: Kriteriji za ocenjevanje poškodovanosti dreves (Šolar et all 
1987) 
Razred Opis šifre Meje razreda 
o Zdrava drevesa 0-9% 
1 Malo poškodovana drevesa 10-25% 
2 Srednje poškodovana drevesa 26-60% 
3 Močno poškodovana drevesa 61-90% 
4 Sušice in drevje v nezadržnem propadanju nad 90% 
Na podlagi teh ocen smo dobili naslednje stanje gozdov v Polani in Črnem 
logu: 
Preglednica JO: Skupna poškodovanost vseh drevesnih vrst na vseh ploskvah 
(Polana in Črni Log). Vrednosti podane absolutno in relativno, delna 
ploskev št. 5 ni upoštevana. 
PLOSKEV 
Razred l 2 3 4 
osutosti n % n n n % n % 
o 4 10 l 4 8 20 8 21 
1 11 28 14 61 21 53 12 31 
2 23 58 8 35 8 20 19 49 
3 2 5 o o 3 8 o o 
4 o o o o o o o o 
Skupaj 40 100% 23 100% 40 100% 39 100% 
V preglednici 10 vidimo, da je na ploskvi 1 in 4 več dreves v razredu z 
osutostjo 2, medtem ko je na ploskvi 2 in 3 več dreves v razredu z 
osutostjo 1 (so torej za en razred bolj zdrava). Na ploskvi 3 je 8% dreves 
v razredu z osutostjo 3, kar pomeni močno poškodovana drevesa. 
Zanimiv je tudi podatek, da je odstotek dreves na ploskvi l v Polani 
(vpliva melioracij ni) in ploskvi 4 v Črnem logu (močan vpliv melioracij) 
skoraj identičen (58% : 49% ). Dreves v drugem razredu poškodovanosti je 
v Polani celo več. Pravega razloga za to nismo odkrili, vendar pa se je pri 
29 
Levanič T.: Vpliv melioracij na rastne in prirastne značilnosti ... 
dendrokronološki analizi pokazalo, da drevje v Polani le ne raste tako 
dobro, kot se nam je zdelo v začetku. Ugotavljamo tudi, da je bilo pri 
ocenjevanju le 15% dreves ocenjenih kot zdravo drevo. Približno 40% 
dreves je v 2. razredu poškodovanosti (10-25% osutost krošnje). Tu velja 
pripomniti, da osutost krošnje do 25% še ne pomeni, da določeno drevo 
propada, ampak gre za normalno izgubo listnega aparata med vegetacijsko 
dobo (HOČEVAR, HLADNIK 1988). V 3. razredu osutosti je prav tako 
približno 40% dreves, kar vsekakor ni spodbudno. V 4. razredu osutosti pa 
je relativno malo dreves, le 4%. V preglednici 9 podajamo zdravstveno 
stanje po ploskvah in drevesnih vrstah. 
Preglednica 11: Zdravstveno stanje po drevesnih vrst,1h (vrednosti so v % ). 
Vsota odstotkov za drevesno vrsto na ploskvi je 100%, 4. razreda osutosti 
v tabeli ni, ker na nobeni ploskvi nismo naleteli na sušice. 
Ploskev Razred Hrast Brest Črna Jesen 
osutosti jelša 
1 o 0,0 0,0 0,0 80,0 
1 0,0 100,0 27,3 20,0 
2 100,0 0,0 66,6 0,0 
3 0,0 0,0 6,1 0,0 
2 o 0,0 0,0 0,0 0,0 
1 56,4 83,5 0,0 0,0 
2 43,6 16,5 0,0 0,0 
3 0,0 0,0 0,0 0,0 
3 o 0,0 0,0 0,0 50,0 
1 0,0 0,0 69,6 41,8 
2 100,0 0,0 26,1 8,2 
3 0,0 100,0 4,3 0,0 
4 o 0,0 0,0 o 47,0 
1 0,0 0,0 32,2 29,4 
2 0,0 0,0 67,8 23,6 
3 0,0 0,0 0,0 0,0 
Hrasti na ploskvi 2 (Črni log) so bolj ali manj vitalni, vendar jih je 
pomemben delež v razredu osutosti 2. Popolnoma zdravih hrastov pa nismo 
našli. 
Jesen je na vseh raziskovalnih ploskvah v dokaj dobrem zdravstvenem 
stanju. Na ploskvi 3 (Črni log) se pojavi relativno majhen delež nevitalnih 
30 
Zbomik gozdarstva i11 lesarstva, 42 
jesenov. Na ploskvi 4 (Črni log) pa je delež nevitalnih jesenov največji 
(24%). 
Pri črni jelši vidimo, da je njeno zdravstveno stanje najboljše na ploskvi št. 
3 (Črni log), kjer je večina dreves v pivem razredu osutosti. Slabše 
zdravstveno stanje smo opazili na ploskvi 1 (Polana) in na ploskvi 4 (Črni 
log), kjer je večina dreves v drugem razredu osutosti. Glede zdravstvenega 
stanja sta si ploskvi 1 in 4 precej podobni. 
Sušic in dreves v nezadržnem propadanju nismo našli, velja pa pripomniti, 
da ta slika ni povsem realna, saj vse suho drevje sproti posekajo in 
odpeljejo iz gozda. 
m3 
1500 +------------------4 
1000 
500 
o 
1982 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 
Leto 
Graf 8: Slučajni pripadki in redni posek v obdobju 1982-1992 v m3 (Vir: 
odkazilni manuali za Črni log v obdobju 1982-1992). Redni posek velja 
samo za tiste oddelke in odseke, kjer so sebli tudi slučajne prip,1dke. 
,, 
3.7 Ugotavljanje vpliva hidromelioracij na rast sestojev s pomočjo 
metod dendrokronologije 
Vpliv hidromelioracij na rast gozdnih sestojev je problem, s katerim se je 
ukvarjalo mnogo raziskovalcev doma (npr. KOŠIR 1978, SMOLEJ in drugi) 
in še več v tujini (npr. PREUSHLER 1986, RICHARDS 1984 in drugi). 
Splošna ugotovitev je, da zniževanje nivoja podtalnice v glavnem negativno 
vpliva na gozdne sestoje. Talnica vpliva na drevo neposredno skozi korenine 
oz. z oskrbo drevesa z vodo in hranilnimi snovmi. Nenadno znižanje talnice 
31 
Levanič T.: Vpliv melioracij na rastne in prirastne značilnosti ... 
pri drevesih povzroči pomanjkanje vode in drevo doživi t.i. vodni stres. 
Vpliv vodnega stresa na upad proizvodnje biomase je znan (ZAHNER 
1968, KOZLOWSKI 1982, PEREIRA in PALLARDY 1987). Pri vodnem 
stresu gre za posledico upada proizvodnje biomase zaradi pomanjkanja vode, 
ki je nujno potrebna za fotosintezo. Ker je fotosinteza zmanjšana, je tudi 
proizvodnja biomase manjša. Te ugotovitve so se skladale z našimi 
raziskavami na drevju jesena, črne jelše in hrasta. 
Drevo se na zniževanje podtalnice različno odziva. Sposobnost odzivanja se 
s starostjo zmanjšuje. Zrelo drevo, ki je vse življenje rastlo v razmerah 
solidne preskrbljenosti s talno vodo, je razvilo temu ustrezno velik 
( =majhen) koreninski sistem. Če takemu drevesu relativno hitro odvzamemo 
vodo, kar se zgodi v primeru hidromelioracij, drevo ostane na suhem in ni 
sposobno obnoviti oz. razširiti svojega koreninskega sistema (KOSTLER et 
ali. 1968). V literaturi v zvezi s talno vodo zasledimo naslednje 
konkretnejše podatke (BOŽIČ et ali. 1989). Drevo v zrelem obdobju omeji 
svoj koreninski sistem na največ 1.5 m globine (po LENHARDT in 
BRECHTEL 1980), vse kar je globje, ponavadi odmre in ostanejo le štrclji. 
Talna voda v globini S m v nobenem primeru ne vpliva na rast gozda (po 
Blocku 1982). Umikanje talne vode v globino povzroči na mehkih, greznih 
tleh preobrazbo teh tal v neugodne psevdogleje, ki postanejo v času suše 
trdi kot kamen. 
Za razliko od stalnega zniževanja nivoja podtalnice pa občasne vsiljene 
poplave povzročijo podoben vodni stres, vendar tokrat ne zaradi premalo 
vode, temveč zaradi preveč vode ob nepravem času. Tak primer imamo v 
Črnem Logu v Prekmurju. Gre za mešanje dveh vplivov, ki na drevo v 
splošnem delujeta negativno. Drevesa, ki so sicer prilagojena na relativno 
visoko talnico, so prilagojena na določen ritem poplavljanja. Poplavni ritem 
je bil v preteklosti vezan predvsem na topljenje snega v Alpah in na redke 
poplave, ki so bile posledice močnejših padavin. 
Na tak režim poplavljanja so dobro prilagojene vse tri preučevane drevesne 
vrste. Za razliko od hrasta in jesena pa jelša dobro uspeva predvsem v 
razmerah dokaj visoke talnice. 
Glavno težišče pri ugotavljanju vplivov melioracij na rast setojev črne jelše, 
jesena in hrasta pa je bilo na prirastnem obnašanju omenjenih drevesnih 
vrst v času. Pri analizi časovnih vrst uporabljamo različne dendrokronološke 
metode, ki nam pomagajo izluščiti neke splošne kazalce rasti analiziranih 
dreves. V delu skušamo s pomočjo dendrokronologije ugotoviti učinke 
32 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 42 
hidromelioracijskih posegov v Ledavo in okoliške potoke na debelinski 
prirastek in pojav vodnega stresa. 
V nadaljevanju podajamo rezultate analiz debelinskega prirastka hrasta, 
jesena in črne jelše z vidika dendrokronološke obdelave vzorcev debla. Vse 
analize so bile opravljene na kolobarjih, izrezanih v prsni višini (1.30 m). 
Več o pripravi vzorcev pa glej poglavje 4.8. 
Podatke o debelinskem prirastku analiziranih dreves smo obdelali na 
različne načine, predvsem z namenom izluščiti vpliv hidromelioracije. Poleg 
izvirnega prikaza debelinske rasti po posameznih letih veliko pove tudi 
prikaz debelinske rasti n~ podlagi drsečih aritmetičnih sredin. Pri metodi 
drsečih sredin smo vzeli širino razreda 11 let (2x5 + 1 ). 
Dolgoročni trendi debelinskega priraščanja dreves so v splošnem odvisni od 
starosti, globalnih klimatskih razmer,. različnih endogenih in eksogenih 
motenj ter od slučajnih vplivov. Zanemarljivo ni tudi medsebojno 
(vzajmeno) delovanje prej omenjenih dejavnikov. Najpomembnejše je 
zagotovo vzajemno vplivanje podnebja in eksogenih motenj (npr. 
onesnaževanje ozračja, melioracijski posegi, gradacije škodljivcev ipd.), ki so 
zaradi svojega splošnega značaja skupni vsem drevesom na prizadetem 
območju. 
Preučevanje vpliva melioracij zahteva zaradi tega odstranitev mladostnega 
rastnega trenda in velike večine endogenih ter eksogenih dejavnikov skupaj 
z naključnimi vplivi. Delno odstranitev teh dejavnikov smo dosegli tako, da 
smo analizirali samo odrasla (dominantna) drevesa, ki smo jih nato še 
združevali v skupine in s tem bolj ali manj izničili slučajnostne vplive. Z 
računanjem drsečih aritmetičnih sredin smo iz vzorcev odstranili večino 
slučajnostnih vplivov. 
33 
Levanič T.: Vpliv melioracij na rastne in prirastne značilnosti ... 
3.7.1 Analiza debelinskega prirastka 
8 
PRIR 6 
1930 1940 
Hrast ·- 5 .ploskev 
1950 1960 
LETO 
1970 1980 1990 2000 
Graf 9: Potek debelinske rasti pri hrastih na S. ploskvi (Polana -
prime-0~1/na ploskev) 
Hrast - 2.ploekev 
,o 1 -- :: 1 
- 22 
8 '"'" ' ' 
PRIR & 
2 
o+---f----+---l----+---+---f----+---l-----i------l 
1800 1910 1920 19.30 1940 ,eao 1960 1970 1980 1990 2000 
LETO 
Graf JO: Potek debelinske rasti pri hrastih na 2. ploskvi (Črni log - šibek 
vpliv melioracij) 
Analiza debelinske rasti pri hrastih na peti (Polana) in drugi ploskvi (Črni 
log) nam pokaže na naslednje značilnosti v rasti: 
Hrasti na ploskvi 5 kažejo rahlo naraščanje debelinskega prirastka z leti in 
rahel upad le-tega po letu 1970. Pretiranih nihanj debelinskega prirastka ni 
34 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 42 
videti, iz česar sk]eparno, da je hrast neko1iko bolj odporen na zniževanje 
podtalnice. 
14 
12 
10 
8 
PRIR 
" 
4 
2 
1930 
JESEN - 1 .PLOSKEV 
UJ.15.0 11160 
LETO 
1970 1980 Hi90 2000 
Graf 11: Potek debelinske rasti pri jesenu na 1. ploskvi (Polana 
primerjalna ploskev) 
JESEN - 3.PLOSKEV 
PRIR 
194S 1950 1855 1960 1965 1870 1975 Hl80 1985 1990 1995 
LETO 
Graf 12: Potek debelinske rasti pri jesenu na 3. ploskvi (Črni log -
močnejši vpliv melioracij) 
8 
PRIR 
e 
.. 
2 
35 
Levanič T.: Vpliv melioracij na rastne in prirastne značilnosti ... 
JESEN - 4.PLOSKEV 
Hl45 1950 1955 1960 1965 1970 1g75 HIBO 1ge5 1990 1995 
LETO 
Graf 13: Potek debelinske rasti pri jesenu na 4. ploskvi (Črni log - močan 
vpliv melioracij z občasnimi vsiljenimi poplavami). 
Dendrokronološka analiza debelinskega prirastka pri jesenu je dala naslednje 
rezultate: 
Jeseni na ploskvi 1 kažejo umirjen trend padanja debelinskega prirastka. 
Deloma je to povezano s starostjo, deloma pa s spreminjanjem rastišča v 
smeri večje sušnosti. Izrazitih padcev in vzponov debelinskega prirastka ni 
videti, opaziti je celo rahlo povečevanje priraščanja v debelino v zadnjih 
desetih letih. 
Jeseni na 3. ploskvi kažejo drugačen rastni ritem kot na l. ploskvi. Poleg 
živahne debelinske rasti v mladosti se kaže tudi precej značilen upad 
prirastka med leti 1980 in 1985. Ta upad povezujemo z izgradnjo 
Radmožanskega zadrževalnika in poglobitvijo struge reke Ledave. Po letu 
1985 pride do precejšnjega izboljšanja debelinskega priraščanja. 
Jeseni na 4. ploskvi rastejo v povprečju precej bolje od jesenov na prvi in 
tretji ploskvi. Kakšnega posebnega upadanja v debelinskem priraščanju ni 
opaziti, sklepamo pa, da jesena občasne vsiljene poplave v vegetacijski dobi 
ne motijo pretirano. 
36 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 42 
JELSA 1.PLOSKEV 
,, ................................................................................................................................................ , 
PRIR 
LE10 
Graf 14: Potek debelinske rasti pri črni jelši na 1. ploskvi 
JELSA 3.PLOS!<EV 
" 
PRIR 
,,;no 1990 
LE10 
Graf 15: Potek debelinske rasti pri črni jelši na 3. ploskvi 
JELSA 4.PL05KEV 
PRIR 
o--~------~------~-------< 
19.i~ 19SO !'.}~".> l').60 1'16') 11'10 ViP!! 1950 1'18!) 1",}')0 1?9· 
LETO 
Graf 16: Potek debelinske rasti pri črni jelši na 4. ploskvi 
37 
Levanič T.: Vpliv melioracij na rastne in prirastne značilnosti ... 
Iz gornjih treh grafov vidimo, da je na ploskvi 1 prišlo do upada prirastka 
okoli leta 1965 in kasneje do močnega naraščanja. Verjetno je močan skok 
posledica opravljenega redčenja. Bolj jasno bo ta upad nato pa skok 
prirastka viden v nadaljevanju. 
Na ploskvah 3 in 4 je viden konstanten upad debelinskega prirastka. 
Debelinski prirastek doseže svoj minimum med leti 1980 in 1985. 
Domnevamo, da je to posledica opravljenih melioracijskih del na Ledavi in 
izgradnje Radmožanskega zadrževalnika. Debelinski prirastek se za razliko 
od jelše na ploskvi 1 ne dvigne več, ampak ostane vseskozi bolj ali manj 
enako majhen. 
3.7.2 Analiza debelinskega prirastka s pomočjo drsečih sredin 
Analizo drsečih sredin smo naredili z namenom, da bi odpravili letna 
nihanja in odkrili dolgoročna nihanja v debelinski rasti. Pri izračunavanju 
drseče aritmetične sredine smo vzeli razred, širok 11 let ( =sredina razreda 
+ 5 let levo od sredine + 5 let desno od izbrane sredine). S tem smo 
izravnali krivuljo debelinskih prirastkov in izločili letna nihanja v rasti 
dreves. 
Drseče sredine - ploskev 5 
10,00 
9,00 
.E . 8,00 
.s 7,00 
·g_ 6,00 
.ci 5,00 .. 
"C 
'"' 
4,00 
a. 3,00 > o 
II.. 2,00 
1,00 
0,00 
1920 1930 1940 1950 1960 1970 1980 1990 
Leto 
Graf 17: Analiza drsečih sredin pri hrastih na ploskvi 5 (Polana). 
38 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 42 
10,00 
9,00 
E 8,00 
.š. 7,00 
·g_ 6,00 
.ci 5,00 ., .,, 
4,00 
c5. 
> 3,00 o 
a. 2,00 
1,00 
0,00 
1910 1920 1930 
Drseče sredine • ploskev 2 
1940 1950 
Leto 
1960 1970 1980 1990 
Graf 18: Analiza drsečih sredin pri hrastih na ploskvi 2 (Črni log). 
Drseče sredine • ploskev 1 
10,00 
9,00 
.E. 8,00 
,5. 7,00 
·c 6,00 C. 
.o 5,00 i 
~ 
4,00 
3,00 .. 2,00 
1,00 
0,00 
1930 1940 1950 1960 1970 1980 1990 
Leto 
Graf 19: An,1liza drsečih sredin pri jesenu na ploskvi 1 (Polana). 
e 
,5, 
-1: 
Q. 
.ci 
~ 
iš. 
& 
10.00 
9,00 
8,00 
7,00 
6,00 
s.oo 
4.00 
3,00 
2,00 
1,00 
0,00 
39 
Levanič T.: Vpliv me/ioraci_j na rastne in prirastne značilnosti ... 
Drseče sredine • ploskev 3 
~· ~ .. ~ .. "' .. 
+=- . 
·····i•··············i·················I 
i ! 
1945 1950 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1965 1990 
Leto 
Graf 20: Analiza drsečih sredin pri jesenu na ploskvi 3 (Črni log). 
Drseče sredine ploskev 4 
10,00 
9,00 
E 8,00 
s 7,00 
'C 6,00 o. 
.ci 5,00 .. .,, 
4,00 
"' o. 3,00 ~ 
Q. 2,00 
1,00 
0,00 
1940 1945 1950 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 
Leto 
Graf 21: Analiza drsečih sredin pri jesenu na ploskvi 4 (Črni log). 
40 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 42 
Drseče sredine - ploskev 1 
10,00 
9,00 
E 8,00 
§. 7,00 
·I: 6,00 Q, 
~ 5,00 
1J 
--č.jel Hl2 
·:·•····••1••······ 
. --- Č.jel 1•5 
······ --č.jel 1•9 
~ 
l5. 
4,00 
> 3,00 o 
11. 2,00 
1,00 
--·· ·-~ ~ -. . .. '-~ --- ....::_ .-· .. "' >~, 
T 
-. ''::: 
L·, ! --: "' 
0,00 
Leto 
Graf 22: Analiza drsečih sredin pri črni jelši na ploskvi 1 (Polana). 
Drseče sredine ploskev 3 
10,00 
9,00 
f 8,00 7,00 
·5_ 6,00 
.ci 5,00 ., 
1J 
4,00 
~ 3,00 
11. 2,00 
1,00 
0,00 
1945 1950 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 
Leto 
Graf 23: Analiza drsečih sredin pri črni jelši na ploskvi 3 (Črni log). 
E 
-S 
·g_ 
.o ., 
"O 
Či 
iš 
lL 
10,00 
9,00 
8,00 
7,00 
6,00 
5,00 
4,00 
3,00 
2,00 
1,00 
0,00 
41 
Levanič T.: Vpliv melioracij na rastne in prirastne značilnosti ... 
Drseče sredine - ploskev 4 
·········. --- č. jel. 4-12 
............... -- č. jel. 4-26 
Č. jel. 4-31 
1950 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 
Leto 
Gnlf 24: Analiw drsečih sredin pri črni jelši na ploskvi 4 (Črni log). 
Analiza debelinskega prirastka s pomočjo drsečih aritmetičnih sredin kaže, 
da se drevesne vrste zelo različno odzivajo na spremembe v okolju. 
Hrasti na ploskvi 5 kažejo porast debelinskega prirastka do leta 1970. Sledi 
upad debelinskega prirastka, ki se nadaljuje vse do poseka dreves. 
Hrasti na ploskvi 2 imajo podobno rastno obnašanje kot hrasti na ploskvi 
5. Ravno tako je viden rahel vzpon v debelinski rasti okoli leta 1970, 
vendar splošni trend ni tako očiten kot na ploskvi 5. 
Jeseni na ploskvah 1, 3 in 4 so bili izpostavljeni različnim vplivom 
hidromelioracije. Jeseni na ploskvi 1 rastejo na rastišču, kjer črna jelša še 
ne izgublja svojega primata (Polana 68a) in imajo zato debelinski prirastek 
manjši kot pa jeseni na ploskvah 3 in 4. Vidimo tudi, da se rastno 
obnašanje precej razlikuje od rastnega obnašanja jesenov na ploskvah 3 in 
4. 
Črna jelša je na ploskvi 1 pokazala minimum v debelinski rasti okoli leta 
1965, nato pa pride do relativno hitrega povečanja debelinskega prirastka. 
Vzrok za ta nihaj je verjetno opravljeno redčenje, lahko pa je šlo tudi za 
hidromelioracijski poseg, katerega učinek je po letu 1965 začel slabeti. Jelše 
na ploskvi 3 in 4 kažejo zelo enakomeren trend upadanja debelinskega 
prirastka. Sam potek rasti navaja na sklep, da je upad prirastka povezan s 
staranjem in tudi s posegi v prostor v neposredni bližini obravnavanih 
sestojev. To, da je upad prirastka vezan na okolje in drevo, se posebej 
dobro vidi na ploskvi 4, kjer je po letu 1980 prišlo najprej do upada 
42 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 42 
prirastka, nato pa do rahlega izboljšanja priraščanja. Ravno na podlagi tega 
m1mmuma sklepamo, da je bil ta upad posledica opravljenih 
hidromelioracijskih del. Do rahlega izboljšanja pa je prišlo zaradi reakcijske 
sposobnosti drevesa, da se odziva na zunanje dražljaje. Ker so bili 
analizirani sestoji na dani lokaciji najstarejši je bil njihov odziv na upadanje 
podtalnice relativno majhen. 
Zanimive primerjave dobimo, če primerjamo varianco dif ere ne med dejansko 
vrednostjo prirastka v posameznem letu in vrednostjo drseče sredine v tem 
letu. Te primerjave so podane v preglednici 12. 
43 
Levanič T.: Vpliv melioracij na rastne in prirastne značilnosti ... 
Preglednica 12. Varianca razlik med dejanskim debelinskim prirastkom in 
drsečo aritmetično sredino v istem letu. 
Ploskev 1 Povp. n Var KV% Vardv 
Jesen 1-13 -0,006 53 0,320 9993 
Jesen 1-14 0,021 53 0,676 3856 0,449 
Jesen 1-38 0,031 54 0,351 1881 
Črna jelša 1- 32 -0,059 50 0,286 907 
Črna jelša 1-5 -0,002 50 0,685 37611 0,539 
Črna jelša 1-9 -0,065 50 0,647 1230 
Ploskev 2 
Hrast 2-16 0,058 72 0,514 1232 
Hrast 2-18 0,020 71 0,497 3500 0,522 
Hrast 2-22 -0,031 73 0,555 2406 
Ploskev 3 
Jesen 3-17 -0,117 39 0,790 760 
Jesen 3-91 -0,011 39 1,121 9832 0,870 
Jesen 3-92 -0,045 40 0,700 1880 
Črna jelša 3-21 0,043 41 0,567 1754 
Črna jelša 3-27 -0,100 41 0,491 703 0,565 
Črna jelša 3-30 -0,099 41 0,637 806 
Ploskev 4 
Jesen 4-1 -0,061 37 0,563 1234 
Jesen 4-28 0,025 34 1,517 4927 0,980 
Jesen 4-91 -0,081 38 0,859 1147 
Črna jelša 4-12 -0,100 36 0,955 975 
Črna jelša 4-26 -0,072 37 0,559 1032 0,748 
Črna jelša 4-31 -0,039 37 0,729 2179 
Ploskev 5 
Hrast 5-91 -0,035 61 0,722 2456 0,690 
Hrast 5-92 -0,005 62 0,658 17958 
Primerjava posameznih drevesnih vrst po ploskvah nam pokaže precej veliko 
variabilnost razlik med dejanskim prirastkom in drsečo aritmetično sredino. 
Tako lahko ugotovimo, da je varianca razlik pri hrastih v Polani nekaj 
večja od variance razlik v Črnem logu, vendar se obe vrednosti statistično 
ne razlikujeta (F= l.322N5; nl =60, n2=70). 
44 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 42 
Pri jesenu je položaj drugačen. Varianca razlik v Polani ne dosega velikosti 
variance razlik za jesen v Črnem logu, kjer najmanjša varianca presega 
največjo v Polani. Na podlagi tega sklepamo, da so drevesa v Črnem logu 
motena v svojem razvoju. Bistvenih razlik med ploskvama v Črnem logu pa 
ni opaziti. Z F-testom smo ugotovili naslednje statistično značilne razlike: 
Ploskev 1 3 4 
1 X 
3 * X 
4 ** NS X 
Na podlagi tega ugotavljamo, da se variabilnost debelinskega prirastka 
povečuje s približevanjem najbolj ogroženim površinam (npr. ploskev 4 v 
Črnem logu). 
Podobno kot z jesenom je tudi s črno jelšo, le da razlike v variancah niso 
tako izrazite. To se je izkazalo tudi pri statističnem preverjanju enakosti 
varianc, kjer smo ugotovili, da med variancami ni statistično značilnih razlik. 
KJjub temu pa je očitno, · da je največja varianca ravno v Črnem logu na 
ploskvi št. 4. To se ujema z ugotovitvijo, da je črna jelša na tej ploskvi 
najbolj prizadeta. 
Iz tega sklepamo, da sta črna jelša in jesen zaradi melioracijskih posegov v 
Črnem logu podvržena večji variabilnosti ekoloških faktorjev, ki vplivajo na 
debelinski prirastek, to pa pomeni tudi močnejšim stresom. 
3.7.3 Analiza debelinskega prirastka s pomočjo standardizacije 
kronologij 
Indeksne vrednosti smo izračunali po naslednjem postopku: 
• izračun drseče aritmetične sredine v časovni vrsti, 
• izračun kvocienta (indeksa) med dejansko vrednostjo debelinskega 
prirastka in drsečo aritmetično sredino. 
45 
Levanič T.: Vpliv melioracij na rastne in prirastne značilnosti ... 
Indeksne vrednosti - ploskev 5 
---Hra 1~91 
2,00 ~--~------~---------1 --- Hra 1·92 
1,80 t··········· t···················•, ............... , ................... : ............... , .......... { ____ ~_J 
e 1.00 
S 1,40 t··········· .. ·····i··· ... · ...... , ....... i···r .. ·········+• .................. , ................. +, 
t 1,20 + ..... ········:::;+/', 
.g 1,00 t••········· · ·J~ lia·· 
" o 80 L. .. , .. \c .... r .......... ,v ................. ,.•vs 
{ o:ao 
"- 0.40 
0,20 ...................... , .......... .. 
0,00 ,._ _______ _,_ __ _.. ___ _,_ _________ ___, 
1920 1930 1940 1950 1960 1970 1980 1990 
Leto 
Graf 25: Analiza indeksnih vrednosti pri hrastu na ploskvi 5 (Polana). 
Indeksne vrednosti - ploskev 2 
2,00 ~--------------------1 
1,80 + .................. , ...... . 
E 1,eo 
S 1,40 
l 1.20 
i\l 1,00 
" O 80 
t o:so 
"- 0.40 
0,20 
---Hra 2·16 
Hra 2-18 
0,00 --------------------------
1910 1920 1930 1940 1950 1960 1970 1980 1990 
Leto 
Graf 26: Analizt1 indeksnih vrednosti pri hrastu na ploskvi 2. (Črni log) 
46 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 42 
Indeksne vrednosti - ploskev 1 Jes H3 
2,00 ~-----------------~ ---Jes 1-14 
1,80 
Ef 1.00 
S 1,40 
-g_ 1.20 
.g 1,00 
"'. 0,80 t 0,60 4 ..............•.... ,1+ 
o.. 0,40 4 ·•··············· ····•··•·········· .......• ; ..•.•................ ; .................................................... , ............... . 
0,20 
0,00 ---->------<-----+----+---------! 
1930 1940 1950 1960 
Lato 
1970 1980 1990 
Graf 27: Analiza indeksnih vrednosti pri jesenu na ploskvi 1 (Polana) 
Indeksne vrednosti - ploskev 3 
2,00 ~--------------------l 
1,80 
E 1,60 
§. 1,40 
'&. 1 ,20 +···· ", .... ,IA··"· .. l·•••··A··· ····· .. , ........ ·I· 
11,00 
..: 0,80 +-············•T-+·· 
~ 0,60 
"- 0,40 + ··•·· .......... . 
0,20 +··············+····· 
--Jos 3-17 
0,00 ----+---+--------+------<----------
1945 1950 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 
Leto 
Graf 28: Analiza indeksnih vrednosti pri jesenu na ploskvi 3 (Črni log). 
47 
Levanič T.: Vpliv melioracij 11a rastne in prirastne značilnosti ... 
Indeksne 11rednosli • ploskev 4 
2,00 --------~----------1 --Jos 4·28 
1,80 ..................... , ................... ,, .............. ···!···················+·--······ .. ····+·········••······'· .. ···1 --Jus 4_91 
E 1,60 +···················,·········,·······•e•• .. ··········1·············· ...... , ....•................ , ................... , ..... c _____ ~ 
.S 1,40 + .................. 7••······111·······'•········· ........ j ................... ., .................. .,. .................................. + ... ._, ........ . 
t 1,20 + .............. .-,, .• 
~ 1,00 
"' 0,80 +···•·····'<•······•>f 
~ o.ro 
n. 0,40 
0,20 0,00 ______ ,__ _ ___,,__ ____ --+----+-----+---_, 
1950 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 
Leto 
Graf 29: Analiza indeksnih vrednosti pri jesenu na ploskvi 4 (Črni log). 
Indeksne vrednosli - ploskev 
2,00 --~-~-~-~---~--,---~--1 
1,80 
E 1,60 
S 1,40 
'[ 1
1
20 ........ =·•·lt·l··• .. ;,,,,"" ..... , ..... ,J. 
~ 1,00 
15. 0,80 
~ 0,60 
"- 0,40 
0,20 
-- č. Jel. 1 ·32 
--č.jol.1-5 
0,00 J.-_ _,__ ........ _ _,__.....__--1-____ ..__...__-4-_ _,__-I 
1= 1• 1- ,. 1• 1960 1~ ,~ 1~ 1960 1~ 1~ 
Leto 
Graf 30: Analiza indeksnih vrednosti pri črni jelši na ploskvi 1 (Polana). 
48 
Zbornik gozdarstva Ji1 lesarstva, 42 
Indeksne vrednosti • ploskev 3 -- č. jel. 3-21 
2,00 .,---------------------1 --- Č. jel. 3-27 
1,80 
E 1,60 
.S 1,40 
'[ 1,20 
.g 1.00 
~ 0,80 
f 0,60 
"- 0,40 
0,20 
0.00 --~----.._ __________ .....,_ _ _.,. __ ...__---l 
1945 1950 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 
Leto 
Graf 31: Analiza indeksnih vrednosti pri črni jelši na ploskvi 3 (Črni log). 
Indeksne vrednosti - ploskev 4 C. jel. •-12 
2
,00 ________________ __, ---C, jel. 4-26 
1,80 
E 1,60 
§. 1,40 
'[ 1,20 
~ 1,00 
-o 
t ~::~ 
"- 0,40 
0,20 
1950 1955 1960 1965 1970 
L01o 
1975 1980 1985 1990 
Graf 32: Analiza indeksnih vrednosti pri črni jelši na ploskvi 4 (Črni log). 
Analiza indeksnih vrednosti pri hrastu na ploskvi 5 (Polana) je pokazala, da 
so hrasti rasli bolj ali manj umirjeno, le pri enem je med letom 1975 in 
1980 prišlo do opazneJsega nihaja ( od 0,40-1,60) glede na drsečo 
aritmetično sredino. Pri hrastih na ploskvi 2 večjih razlik v rasti ni, se pa 
pri vseh hrastih na ploskvi pojavita dva pozitivna ekstrema v letu 1973 in 
1983. 
49 
Lcva11ič T.: Vpliv melioracij na rastne in prirastne značilnosti ... 
Preglednica 13. Vc1ria11ca kvocientov med dejanskim debelinskim prirastkom 
in drsečo aritmetično sredino v istem letu. 
Ploskev 1 Povp. n Var KV% Vardv 
Jesen 1-13 0,993 53 0,036 19 
Jesen 1-14 0,995 53 0,066 26 0,046 
Jesen 1-38 1,007 54 0,036 19 
Črna jelša 1- 32 0,970 50 0,046 22 
Črna jelša 1-5 0,995 50 0,086 29 0,075 
Črna jelša 1-9 0,981 50 0,094 31 
Ploskev 2 
Hrast 2-16 1,011 72 0,031 17 
Hrast 2-18 1,002 71 0,037 19 0,039 
Hrast 2-22 0,988 73 0,049 22 
Ploskev 3 
Jesen 3-17 0,957 39 0,091 31 
Jesen 3-91 0,987 39 0,087 30 0,076 
Jesen 3-92 0,970 40 0,049 23 
Črna jelša 3-21 1,001 41 0,055 23 
Črna jelša 3-27 0,975 41 0,060 25 0,125 
Črna jelša 3-30 0,977 41 0,260 52 
Ploskev 4 
Jesen 4-1 0,984 37 0,027 17 
Jesen 4-28 1,007 34 0,054 23 0,045 
Jesen 4-91 0,970 38 0,053 24 
Črna jelša 4-12 0,979 36 0,079 29 
Črna jelša 4-26 0,983 37 0,056 24 0,068 
Črna jelša 4-31 0,983 37 0,070 27 
Ploskev 5 
Hrast 5-91 0,989 61 0,025 16 0,041 
Hrast 5-92 0,994 62 0,056 24 
Jeseni na ploskvi 1 (Polana) kažejo dokaj umirjen rastni ritem, z enim 
izrazitejšim minimumom okoli leta 1938 in enim manj izrazitim, a 
usklajenim pozitivnim skokom v letu 1980. Z razliko od jesenov na ploskvi 
1 pa jeseni na ploskvi 3 (Črni log) kažejo bolj živahen rastni ritem. 
Opozoriti velja predvsem na zelo močan nihaj v rasti v letu 1980, ko je 
prišlo do izrazitega skoka navzgor (faktor 2) in potem takoj do izrazitega 
padca. Ta skok se je sinhrono pojavil pri vseh analiziranih jesenih. Leto 
50 
Zbornik gozdarstva i11 lesarstva, 42 
1980 sovpada z dograditvijo Radmožanskega zadrževalnika. Jeseni na ploskvi 
4 (Črni log - močan vpliv melioracij) kažejo bolj umirjen rastni ritem kot 
jeseni na ploskvi 3. Zanimivo pa je, da z analizo slike ugotovimo, da je 
rastni ritem jesenov na tej ploskvi najbolj asinhron in v njem ne vidimo 
nobenih zakonitosti. Edina sinhrona točka je v letu 1980, ko se pojavi 
usklajen, a ne pretirano visok skok indeksnih vrednosti. 
V preglednici 11 so podane variance kvocientov med dejanskim debelinskim 
prirastkom in drsečo aritmetično sredino. Tudi tu so ugotovitve precej 
podobne tistim iz preglednice 10, zato jih ne bomo posebej razlagali. 
Opozarjamo pa na izredno velika nihanja črne jelše št. 30 na ploskvi 3, ki 
za faktor 5 presega nihanja ostalih črnih jelš na vseh ploskvah. Tudi 
analiza standardiziranih kronologij vodi do podobnih sklepov, da je 
variabilnost pnrascanja večja tam, kjer so drevesa podvržena večjim 
nihanjem ekoloških faktorjev. 
3.7.4 Vpliv sušnih let na debelinski prirastek hrasta, jesena m črne 
jelše 
V raziskavi nas je zanimalo tudi, kakšen je odziv drevesnih vrst na sušna 
leta. Za definicijo sušnega leta smo vzeli meteorološko definicijo, ki pravi, 
da je sušno tisto leto, ko na nekem območju nastane znaten primanjkljaj 
padavin (Otorepec 1980). V Prekmurju pade letno v povprečju 802 mm 
padavin, zato smo za sušno leto vzeli tisto, ko je bilo padavin 680 mm ali 
manj. Vemo, da suša ni povezana samo s padavinami, ampak tudi z 
visokimi temperaturami v vegetacijski dobi in trajanjem sončnega obsevanja. 
Kjub temu smo na podlagi ugotovitev iz literature (OTOREPEC 1980) 
sklepali, da so padavine najvažnejši kazalec sušnih let, zato smo v naši 
raziskavi upoštevali samo letno količino padavin. 
Za sušna smo vzeli naslednja leta: 1957, 1973 (najhujša suša od leta 1951), 
1977, 1983 in 1992. Primerjave delamo vedno med ploskvami za posamezne 
drevesne vrste. Primerjamo povprečni debelinski prirastek drevesne vrste in 
padavine (količina padavin je zaradi primerljivosti pretvorjena v dm). 
Pri hrastu vidimo, da se na sušna leta že v istem letu odzove z 
zmanjšanjem debelinskega prirastka. Hrasti v Črnem Logu se bolj intenzivno 
odzivajo na sušna leta kot hrasti v Polani. 
51 
Levanič T.: Vpliv melioracij na rastne in prirastne značilnosti ... 
Hrast (povprečni dob. prir.) 
1-- Polana (5} -•- čml tog (2} --Padavi1H1 
Graf 33: Povezanost povprečnega debelinskega prirastka s padavinami pri 
hrastu. Puščice kčlžejo na sušna leta. 
Jesen se od vseh analiziranih drevesnih vrst najbolj odziva na sušna leta. 
Skoraj po pravilu sovpada padec debelinskega prirastka z letno količino 
padavin. To odvisnost ugotavljamo na vseh raziskovalnih ploskvah, najbolj 
pa v Črnem Logu, na ploskvi 4, ki je v zadnjem času pod močnim vplivom 
melioracij. 
Jesen (povprečni dob. prir.) 
0,00 +----+---+---+----+---+---t-----+---+-----l 
1950 1955 t960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 
~~ Polana (1) -•- čmi tog {3) - · · Cmi log (4} --Padavina 
Graf 34: Povezanost povprečnega debelinskega prirastka s pt1davinami pri 
jesenu. Puščice kažejo na sušna leta. 
52 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 42 
čma jelia (povpretnl deb. prir.) 
0,00 +----+---~e----l----+--4----+---+-------1-----1 
1950 1955 HHIO 1965 1970 1975 1980 HUl5 1990 1995 
~- Polana (t) črni log (3} • ·" .. • • Čmi log (4} -- Padavin• 
Graf 35: Povezanost povprečnega debelinske rasti čme jelše s padavinami. 
Puščice kažejo na sušna leta. 
Za črno jelšo ugotavljamo, da suha leta nimajo velikega vpliva na 
debelinski prirastek. Pogostokrat v mokrih letih slabo raste, v suhih pa 
normalno. Na grafu 35 tudi vidimo, da črni jelši debelinski prirastek po 
suhih letih nekoliko upade, vendar to ni pravilo. Ugotavljamo tudi, da med 
posameznimi ploskvami ni velikih razlik v odzivanju na suha leta. Mislimo, 
da je indiferentnost črne jelše na sušo povezana z relativno dobro 
oskrbljenostjo tal z vodo. Znano je tudi, da so jelševe združbe edfafsko in 
ne klimatsko pogojene. Iz tega sklepamo, da bo črna jelša rasla povsod 
tam, kjer ima za to dovolj talne vode. Padavine pri črni jelši niti niso tako 
pomembne. 
3.7.5 Primerjava upada relativnega debelinskega prirastka hrasta, 
jesena in črne jelše 
Raziskavo smo zastavili tako, da bi odkrili razlike v rasti, v kolikor seveda 
so, med melioriranimi in nemeliorirani rastišči jelše, jesena in hrasta. Zato 
smo na podlagi dendrokronološih meritev primerjali rastišča med seboj. Ker 
smo že v začetku postavili podmeno, da so ploskve v Polani manj pod 
vplivom melioracij, smo kot osnovo za primerjanje vzeli debelinski prirastek 
po letih za posamezne drevesne vrste v Polani in ga primerjali z 
debelinskim prirastkom istih drevesnih vrst v Črnem logu. 
53 
Levanič T.: Vpliv melioracij na rastne in prirastne značilnosti ... 
Primerjave smo naredili po naslednjem postopku: 
• izračun drsečih sredin za posamezne dendrokronologije vrste po drevesih 
in po ploskvah, 
• izračunavanje povprečja drsečih sredin za posamezno drevesno vrsto na 
ploskvi, 
• izračun indeksa med povprečjem drsečih sredin dreves v Črnem logu in 
povprečjem drsečih sredin dreves v Polani. 
Tako smo primerjali hraste iz Črnega loga in hraste iz Polane in ugotovili, 
da hrasti Črnem logu rastejo relativno slabše kot hrasti v Polani. Do leta 
1940 rastejo hrasti v Črnem logu in Polani bolj ali manj enako. Po letu 
1940 pa se začne rast hrastov v Črnem logu opazno poslabševati. Leta 
1980 dosegajo hrasti v Črnem logu le še približno 50% debelinskega 
priraščanja hrastov v Polani. 
2,5 ~--------------------~ 
: ' : ........• __ \t=i=·· _______ ___, _ __________.l~P---plan_• 
0,5 ---:~---=: ..... -. ····~-~-
r I lo 
1920 1930 1940 1950 1960 1970 1980 1990 
Leto 
Graf 36: Primerjava relativnih debelinskih prirastkov pri hrastu. Primerjalna 
ploskev je ploskev št. 5 v Polani. 
1,8 
1,6 
t 1,4 
i 1,2 
" 
~ 
1 0,8 0,6 
0,4 
0,2 
1930 1940 1950 1960 1970 1960 1990 
Leto 
Graf 37: Primerjava upada relativnega debelinskega prirastka pri jesenu med 
ploskvami. Primerjalna ploskev je ploskev št. 1 v Polani. 
54 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 42 
S sušenjem rastišča se začnejo pogoji za rast jesena izboljševati. To se 
jasno vidi iz relativne primerjave rastne uspešnosti jesenov v Črnem logu. V 
splošnem rastejo jeseni v Črnem logu bolje kot tisti v Polani. Zanimivo je, 
da najbolje rastejo jeseni na ploskvi 4, nekaj slabše pa na ploskvi 3, kjer 
po letu 1980 rastejo celo slabše kot v Polani. Sklepamo, da je upadanje 
debelinskega priraščanja jesena po letu 1976-77 lahko posledica začetka 
gradnje Radmožanskega zadrževalnika. Ker je jesen na vseh ploskvah 
približno enako star, je upadanje prirastka odstranjeno s podajanjem 
relativnih pirastkov. 
t 1,5 
~ 
o.s 
1935 1940 1945 1950 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 
Le10 
Graf 38: Primerjava relativnega debelinskega prirastka črne jel.fo med 
ploskvami. Primerjalm1 ploskev je ploskev št. 1 v Pohmi. 
Pri črni jelši se je upadanje prirastka začelo okoli leta 1965, v letih po 
dograditvi Radmožanskega zadrževalnika pade na ploskvi 3 celo pod 
prirastek v Polani. Ponovno moramo poudariti, da so bila rastišča v Črnem 
logu za črno jelšo boljša kot pa v Polani (glej višinske krivulje - rastiščni 
indeks je za 2 m višji). 
Iz tega lahko sklepamo, da so se rastišča v Črnem logu poslabšala za črno 
jelšo, jesen in hrast. Natančna določitev vzroka ni mogoča. Domnevamo, da 
je temu vzrok znižanje podtalnice, ker so poglabljali strugo Ledave. S tem 
so sestoji izpostavljeni večji sušnosti v letih suš. Drugi razlog je lahko 
poplavljanje med vegetacijsko dobo, kar je motenje naravnih poplavnih 
ritmov. Tretji razlog pa je lahko vnos škodljivih snovi v času prisilnega 
poplavljanja, saj vemo, da je Ledava močno onesnažena. 
4 POVZETEK 
55 
Levanič T.: Vpliv melioracij na rastne in prirastne značilnosti ... 
Prekmurski gozd doživlja zaradi melioracij številne spremembe, od katerih 
mu večina bolj škodi kot koristi. V pričujočem delu smo poskušali pojasniti 
in kvantificirati nekatere vidike spreminjanja prekmurskih gozdov. Predvsem 
smo se osredotočili na dogajanja v Črnem logu in Polani, ki veljata za 
največja kompleksa strnjenih jelševih logov v Prekmurju. Pri preučevanju 
odzivanja na spremembe v okolju nas je zanimalo predvsem rastno in 
prirastno odzivanje črne jelše, doba in jesena na hidromelioracijske posege v 
prostor. Razlog, da smo se odločili za tovrstno raziskavo, je izgradnja 
Radmožanskega zadrževalnika, ki je nekoč zelo produktiven jelševo-jesenov 
gozd spremenil v hirajočega bolnika. Z izgradnjo zadrževalnika so gozd 
spremenili v neke vrste bazen, ki prestreza poplavne vode in jih zadržuje. 
Čeprav se zdi ideja o umetnem poplavljanju gozda na prvi pogled zanimiva 
in koristna, pa predstavlja takšno vsiljeno poplavljanje za gozd prej motnjo 
kot pa pozitiven dejavnik. 
Problema smo se lotili tako, da smo na različnih lokacijah v Polani in 
Črnem logu postavili 5 raziskovalnih ploskev. Štiri od teh ploskev so bile 
velike 30x30 m (3 v Črnem logu in 1 primerjalna v Polani), ploskev št. 5 
v Polani pa je služila le dendrokronološkim in prirastoslovnim analizam 
(primerjalna hrastova ploskev v Polani). Ploskve so bile postavljene tako, da 
smo zajeli različne jakosti vplivov hidromelioracije na sestoje. 
Na vseh ploskvah smo naredili podrobne fitocenološke popise. V prvi fazi 
raziskave so služili določevanju tipa rastišča, v nadaljevanju pa smo jih 
uporabili za ekološke analize. 
Vsa drevesa na ploskvi smo izmerili in jim ocenili različne parametre. Na 
vsaki ploskvi smo posekali po tri najboljše predstavnike preučevanih 
drevesnih vrst. Vsako podrto drevo smo razrezali na 6-9 kolobarjev, ki so 
služili podrobni prirastoslovni analizi debla in dendrokronometrični obdelavi. 
Za dendrokronometrično obdelavo smo vedno vzeli kolobar, odrezan v prsni 
višini ( 1.3 m). 
Na vseh ploskvah, razen na ploskvi št. 5, smo naredili po tri vrtine za 
merjenje nivoja talnice. Vrtali smo z ročnim svedrom in to tako globoko, 
da smo dosegli matično podlago (približno 1.2-1.5 m). Meritve nivoja talnice 
smo opravljali enkrat tedensko (ob ponedeljkih), čez celo vegetacijsko 
sezono. Nivo talnice smo merili z leseno palico, ki je imela pritrjen plavač. 
Natančnost odčitka je bila 1 cm. Opravljeno je bilo preko 300 meritev. 
56 
Zbomik gozdarstva iJJ lesarstva, 42 
Fitocenološke popise smo uporabili tudi pri klasifikaciji raziskovalnih ploskev. 
Vse primerjave smo opravili na podlagi popisnih kombiniranih ocen 
abundance in zastiranja. Ocene smo pred analizami transformirali z Van der 
Maarelovo transformacijo. Klasifikacijo smo opravili z analizo kopičenja. 
Izkazalo se je, da smo na podlagi kopičenja dobili dve jasno ločeni skupini 
sestojev - hrastove in jelševo-jesenove sestoje. Ta rezultat se ujema tudi z 
rezultati ordinacije popisov, kjer smo dobili dve jasno izoblikovani skupini • 
hrastove gozdove na manj vlažnih rastiščih in jelševo-jesenove gozdove na 
bolj vlažnih rastiščih. Raziskovalne ploskve lahko razmestimo ob gradientu 
talne vlage. 
Na vseh ploskvah smo imeli v zemljo izvrtane vrtine in v vrtinah plastične 
cevi za merjenje nivoja podtalnice. Ker smo meritve zbirali celo vegetacijsko 
sezono, se jih je nabralo precej. Z analizo variance smo odkrili statistično 
značilne razlike med aritmetičnimi sredinami za nivo podtalnice. Meritve 
nivoja podtalnice smo primerjali z meritvami vodostaja Ledave in ugotovili 
tesno korelacijsko povezavo. Vzrok za to je v prodnati matični kamenini. 
Zaradi tega se vsaka sprememba vodostaja Ledave takoj pozna na 
spremembi nivoja podtalnice in vsak poseg v strugo Ledave povzroči 
spremembe v nivoju podtalnice. 
Zanimal nas je tudi kompleksen vpliv faktorjev okolja na debelinski 
prirastek dreves. V ta namen smo podatke o debelinskem prirastku 
posameznih drevesnih vrst po ploskvah postavili v odvisnost od vodostaja 
Ledave, povprečnih letnih padavin in letnih temperaturnih maksimumov. 
Dobljeni multipli korelacijski koeficienti kažejo, da odvisnost m tesna 
(r=0.26-0.35) ter ni odvisna od vseh treh neodvisnih spremenljivk hkrati, 
temveč v predvsem od vodostaja Ledave. Ugotavljamo, da je povezanost 
debelinskega prirastka z vodostajem Ledave večja tam, kjer so škode zaradi 
hidromelioracij večje (ploskev 4 v Črnem logu). 
Na štirih raziskovalnih ploskvah od petih smo ocenjevali tudi zdravstveno 
stanje dreves. Poleg podatka o osutosti krošnje pri posameznem drevesu 
smo razpolagali tudi s podatki o poseku slučajnih pripadkov (=sušic) v 
Črnem logu. Naše ugotovitve kažejo, da sta črna jelša in hrast srednje 
vitalna (razred osutosti 1-2), jesen pa je na vseh raziskovalnih ploskvah 
vitalen ( razred osutosti 0-1 ). Na podlagi analize poseka slučajnih pripadkov 
smo ugotovili, da daleč največji delež v poseku pripada sušicam črne jelše. 
Večino črnih jelš posekajo v predelih, ki so najbolj pod vplivom 
hidromelioracij. Očitno je, da so se tam razmere za rast črne jelše izrazito 
57 
Levanič T.: Vpliv melioracij na rastne in prirastne značilnosti ... 
poslabšale. Da je stanje res hudo, kaže tudi podatek, da so glavnino (prek 
90%) letnega poseka v prizadetih oddelkih realizirali s sanitarnimi sečnjami. 
Kolobarje, ki smo jih izrezali na prsni višini, smo uporabili tudi za analizo 
debelinskega priraščanja v času. Naše ugotovitve kažejo, da je prišlo v rasti 
sestojev črne jelše in jesena do bistvenih sprememb v letih po izgradnji 
nasipa okoli gozda. Izgradnja nasipa in poglobitev struge reke Ledave sta 
povzročila padec nivoja podtalnice in s tem spremembo rastišča. Črna jelša, 
ki je specialist za rastišča z visoko talnico, je začela izgubljati vitalnost. 
Posledica tega je bila, da je jesen prevzel pobudo, vendar tudi njemu 
zaradi nadaljevanja zniževanja nivoja podtalnice vitalnost peša. 
Na hrastovih rastiščih smo ugotovili, da do sprememb sicer prihaja, vendar 
le te niso tako očitne kot pri črni jelši. Za ta rastišča je značilno, da tako 
izrazite spremembe, kot je opazna v rasti črne jelše, nismo odkrili, vendar 
so opazni trendi počasnega upadanja prirastka. 
Primerjava relativne rasti posamezne drevesne vrste po ploskvah nam je 
pokazala, da hrasti v Polani rastejo nekoliko bolj kot v Črnem logu. Za 
jesen smo ugotovili, da v Polani raste bistveno slabše kot v Črnem logu. 
Hkrati pa smo ugotovili, da se je rastišče v Črnem logu na ploskvi 3 
(zmeren vpliv melioracij) tako spremenilo, da je jesenu padel debelinski 
prirastek pod debelinski prirastek jesena v Polani. Pri jesenu na ploskvi 4 
(Črni log - močan vpliv melioracij) pa ugotavljamo, da raste za razred bolje 
od jesenov v Polani in v Črnem logu (ploskev št. 3). 
Črna jelša, ki je v začetku v Črnem logu rasla bistveno bolje kot v Polani, 
je zaradi hidromelioracij popolnoma spremenila svoj rastni ritem. Po letu 
1980 je debelinski prirastek celo upadel pod debelinski prirastek v Polani. 
Ta upad je zaslediti na obeh ploskvah v Črnem logu, na ploskvi št. 3 
(zmeren vpliv melioracij) holj, na ploskvi št. 4 (močan vpliv melioracij) pa 
za spoznanje manj. 
SUMMARY 
Due to melioration Perkmurje forests undergo numerous changes most of 
which do more harm than good. The dissertation is to interpret and 
quantify some aspects of changing of Prekmurje forests. The research 
concentrates on processes in Črni log and Polana, which are considered to 
be the largest complexes of thick alder forests in Prekmurje. The research 
58 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 42 
deals with reactions of black alder, oak and ash to environmental changes, 
primarily concentrating on their growth incremental reaction to 
hydromelioration interference in the environment. The research was 
stimulated by the building of the Radmožanci barrier, which has 
transformed the once highly productive alder-ash forest into a dying patient. 
The barrier bas converted the forest into a kind of pool which catches 
flood waters and holds them back. The idea of artificial flooding seems 
interesting at first sight. · However, flooding imposed in such a way 
represents rather an obstruction than a beneficiat influence. 
The problem was dealt with by establishing five plots in different locations 
in Polana and Črni log. Four of the five plots covered the surface 30 x 30 
m (three in Črni log· and one comparative in Polana), whereas the Plot 
Number 5 in Polana was used for dendrochronological and incremental 
analyses (the comparative oak plot in Polana). The stands on the chosen 
plots were exposed to hydromelioration effects of different intensity. 
Detailed phytosociological inventories were carried out on ali the plots. 
They were used for denoting types of the sites at the initial stage of the 
research, and for various ecological analyses later on. 
Ali trees on each plot were measured and their parameters estimated. 
Three best representatives of the tree species studied were cut down on 
each plot. Each tree which had been cut down was cut into six to eight 
wood discs which were used for a detailed incremental analysis of the 
trunk, and for a dendrochronometrical examination. For the latter a wood 
disc taken from the breast-height was used (1.3 m). 
Three holes, approximately 1.2 to 1.5 m deep - so that the parent material 
was reached, were drilled into the ground by a drill on all plots except the 
Plot No.S to make it possible to measure the ground water level. The 
measurements of the ground water leve! were carried out once a week -
every Monday throughout the vegetation period. The groundwater leve! was 
measured by a wooden stick with a float fastened to its end. The accuracy 
of measurements was 1 cm. More than 300 measurements were carried 
out. 
The phytocenological inventories were also used to classify the plots. A11 
comparisons were carried out on the basis of the estimated species 
frequency and covering rate. The values had been transformed by means of 
Van der Maarel's transformation before the analyses were carried out. The 
so transformed values represented the basis for the classification and 
59 
Levanič T.: Vpliv melioracij IJa rastIJe iIJ prirastne ZIJačilnosti ... 
ordination of the plots. The classification was carried out by means of the 
cluster analysis. Its results showed two obviously separated stand groups -
oak and alder-ash stands. The result corresponds the one gained by 
ordination which also showed two clearly identifiable groups - oak forests 
on less moist sites and alder-ash forests on the sites with a higher amount 
of humidity. Thus, the plots can be divided into two groups according to 
the quantity of ground humidity. 
There were holes drilled into the ground on all plots. Plastic tubes were 
installed into the holes make it possible to measure the ground water level. 
Due to the fact that the measurements were being performed throughout 
the vegetation period a lot of data was gathered. It was dealt with by the 
analysis of variance. So, statistically significant differences between 
arithmetical means for the groundwater level were discovered. The 
measurements of the groundwater leve) were compared to those concerning 
the water level of the river Ledava. The comparison revealed a tight 
correlation which is the result of the parent material which is gravelly, and 
thus extremely permeable to water. For this reason each change of the 
water leve! of the Ledava causes a change of the groundwater leve! as 
well. The explained findings allow the assumption that each interference in 
the Ledava riverbed must cause changes of the undergroundwater leve!. 
The research deals also with the complex effect of environmental factors 
on the diameter increment. The data concerning diameter increment of 
individual tree species on the plots depends on the Ledava water leve!, the 
average annual precipitation and the annual temperature maximum. The 
multiple correlation coefficients show that the correlation is not tight (r = 
0.26-0.35), and that it does not depend on ali three independent variables 
simultaneously. In most cases it depends on the water leve) of the Ledava. 
It is interesting that the correlation between the diameter increment and 
the water leve) of the Ledava is more obvious in areas which have been 
harmed by hydromelioration to .a higher extent (the Plot No.4 in Črni log). 
The health condition of trees was assessed on four out of five plots. The 
data on stripping crowns of their foliage concerning individual trees, and on 
random felling of snags in Črni log was available. The results reveal that 
black alder and oak show the medium vitality (foliage stripping class 1-2), 
whereas ash shows a good degree of vitality on all plots (foliage stripping 
class 0-1). A careful examination of the cut-down of random trees showed 
that the main part of snags which are felled belongs to black alder which 
60 
Zbornik gozdarstva i11 lesarstva, 42 
is cut down especially in areas under the most intensive effect of 
hydromelioration. It is obvious that the conditions for the growth of black 
alder have worsened to a high extent. The fact that tbe main part of the 
annual cut-down ( over 90%) in affected forest divisions was realized by 
sanitary felling. 
The wood discs wbich had been cut out at the breast height were used 
also for the analysis of the diameter increment in tirne. Tbe tirne series 
analysis of the increment growth made it possible to find out changes 
whicb have been taking place at the sites. 
The findings show that the growth of the black alder and ash stands bas 
undergone. serious changes since the barrier was built round the forest. The 
barrier and the fact that the Ledava was deepened have caused a decrease 
of the groundwater leve!, and thus affected the site by changing it. Black 
alder which is known as the most competitive tree on sites with a high 
leve] groundwater bas started losing its vitality. Consequently, ash trees 
have taken over, although they are gradually growing weaker, too, owing to 
the persistent decrease of the groundwater level. 
The oak sites also show certain changes, although they are not as obvious 
as those affecting black alder. However, there is a tendency of a slow 
increment decrease. 
The comparison of the relative growth of an individual tree species on 
each plot shows that oaks in Polana grow a little faster and better than 
those in Črni log. Ash trees in Polana do not at ali grow as well as the 
ones in Črni log. At the same tirne it is obvious that the site in Črni log 
on the Plot No.3 (a moderate effect of melioration) bas changed to such 
an extent that the diameter increment of ash there is lower than that in 
Polana. The ash trees on the Plot No.4 (Črni log - a strong melioration 
effect) grow better by a side quality than those in Polana and Črni log, on 
the Plot No.3. 
Due to hydromelioration black alder which had grown much better in Črni 
log than in Polana at the beginning, has changed its growth behaviour 
completely. Since 1980 the diameter growth has become even lower than 
that in Polana. The decrease can be observed on both plots in Črni log. It 
is more obvious on the Plot No.3 (a moderate melioration effect), and a 
little Jess on the Plot No.4 (a strong melioration effect.) 
On the basis of the above discussed findings the conclusion can be drawn 
that the stands in Črni log are exposed to notable changes. They 
61 
Levanič T.: Vpliv melioracij na rastne in prirastne značilnosti ... 
demonstrate themselves in decreasing vitality, the appearance of new tree 
species which replace the old ones, and in changes concerning the sites. 
The findings represent the basis of the forest development prognosis in 
Črni log. 
The prognosis deals with possible ways of saving the alder forest in the 
first place. It is impossible to ignore the indisputable facts that the site has 
changed so much that it has become less suitable for pure black alder 
stands. For this reason a gradual conversion into mixed alder-ash-oak 
forests is advisable. 
VIRI 
ACCETTO, M., 1973. Zakonitosti v pomlajevanju in razvoju doba in belega gabra 
v pragozdnem rezervatu K.rakovo.- Magistrsko delo, Ljubljana, Biotehniška 
fakulteta, 62 s. 
ACCETTO, M., 1982. Subfosilno drevje iz gramoznice pri Petišovcih.- GozdV, 
Ljubljana, 40, 9, s. 377-379. 
ACCETTO, M., 1986. Gagea spatacea v Sloveniji.- Biološki vestnik, Ljubljana, 30, 
2, s. 155-156. 
ACCETTO, M., 1988 .. Poročilo o preučevanju gozdnih združb Črnega loga v 
Prekmurju.- Raziskovalna naloga, Inštitut za gozdno in letno gospodarstvo, 
Ljubljana, 43 s. 
BIALOBOK, S. et.all., 1980. Olsze (Alnus sp. Mili). Nasze drzewa lesne 
(monografie popularnonaukowe).- Polska akademia nauk- Institut dendrologii, 
Warszawa - Poznan. 
BLOCK, J., 1983. Ermittlung der Wurzeltiefe von Kiefern un Stileichen zur 
Beusteilung der moglichen Auswirkungen von Grundwasserabsenkungen auf den 
Wald.- Wurzelokoligie und ihre Anwendung. Internationales Symposium 
september 1982, uredil Bohm et ali., E. Verlag Gumpenstein, Irdning, s. 567-
576. 
BONČINA, A., 1992. Struktura in rast prebiralnega dinarsko jelovo-bukovega 
gozda.- Magistrsko delo, Ljubljana, Biotehniška fakulteta, 113 s. 
BOŽIČ, J. et ali., 1989. Projekt "Mura - ocena vplivov načrtovanih hidroelektraren 
na gozd in gozdni prostor" !'Gozdnogojitvena analiza gozdov in predvidene 
spremembe zaradi graditve hidrocentral na Muri".- Raziskovalna naloga, Inštitut 
za gozdno in lesno gospodarstvo, s. 103-138. 
CHOW, Ven Te, 1964. Handbook of applied hydrology.- McGraw-Hill Book 
Company, New York, s. 1418. 
62 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 42 
CULIBERG, M. / ŠERCELJ, A., 1989. Gozdovi Prekmurja v bližnji in daljni 
preteklosti.- GozdV, 47, 5, s. 218-223. 
CIRIČ, M. 1984: Pedologija (1.izdanje).· Sarajevo, SOUR "Svjetlost, OOUR Zavod 
za udžbenike i nastavna sredstva, 311 s. 
DIACI, J., 1992. Zgradba in razvoj naravne visokogorske in podalpinske gozdne 
vegetacije na Dleskovški planoti v Savinjskih Alpah. Magistrsko delo, Ljubljana, 
Biotehniška fakulteta, 158 s. 
FERLIN, F., 1991. Nekatere značilnosti pojava umiranja smreke in njenega 
prirastnega odzivanja na imisijske strese.- Zbornik gozdarstva in lesarstva 37, s. 
125-156. 
HOČEVAR, M. / HLADNIK, D., 1988. Integralna fototerestrična metoda kot 
osnova za smotrno odločanje in gospodarjenje z gozdom.· Zbornik gozdarstva in 
lesarstva 3 I, Ljubljana, s. 93- I 20. 
KALAN, J. et.all, 1988. Pedološke razmere v gozdovih Črnega loga (13. 
gozdnogospodarsko območje Murska Sobota).- Raziskovalna naloga, Inštitut za 
gozdno in lesno gospodarstvo, Ljubljana, s. 20. 
KOŠIR, Ž., 1987. Določitev odškodnine za škode v Črnem logu zaradi izgradnje 
zadrževalnika Radmožanci.- Mnenjska študija, Inštitut za gozdno in lesno 
gospodarstvo pri BF, dodatek k elaboratu št. 244, Ljubljana, 14 s. 
KOŠIR, ž., 1987. Vpliv zadrževalnika Radmožanci na gozdove Črnega loga.-
Raziskovalna naloga, Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo pri BF, elaborat 
št. 244, Ljubljana, 6 s. 
KOŠIR, Ž. 1987. Vpliv zadrževalnika Radmožanci na gozdove Črnega loga (mnenje 
o variantni študiji: Ledava • akumulacija Radmožanci).- Raziskovalna naloga, 
Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo pri BF, dodatek k elaboratu št. 244, 
Ljubljana, 43 s. 
KOESTLER, J.N. / BRUECKNER, E. / BIBELRIETHER, H., 1968. Die Wurzeln 
der Waldbi:iume {Untersuchung zur Morphologie der Waldbi:iume in 
Mitteleuropa).- Paul Parey Verlag, Hamburg und Berlin, 284 s. 
KOTAR, M., 1980. Rast smreke (Picea abies L. (KARST.)) na njenih naravnih 
rastiščih v Sloveniji.- Doktorska disertacija, Biotehniška fakulteta, Ljubljana, s. 
]65. 
KOTAR, M., 1989. Prirastoslovni kazalci rasti in razvoja bukovih gozdov v 
Sloveniji.- Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 33, s. 59-80. 
KOTAR, M. / ROBIČ, D., 1990. Povezanost proizvodne sposobnosti rastišč z 
nekaterimi ekološkimi dejavniki.- GozdV, 48, 5, s. 225-243. 
KOTAR, M., 1991: lnlrepretacija ekoloških podatkov. Prevod knjige E.C. PIELOU 
"Interpretation of ecological data".- Ljubljana, Biotehniška fakulteta, 226 s. 
KOZLOWSKI, T.T., 1982. Water supply and tree growth.- I. Water deficites.- For. 
Abstr., 43, s. 57-95. 
63 
Levanič T.: Vpliv melioracij na rastne in prirastne značilnosti ... 
LEBEZ, J. 1985. Gozdni rezeivati Slovenije (gozdni rezeivati: Motvarjevci, Ginjevec, 
Zgornje Kobilje).- Strokovna in znanstvena dela 86, Univerza v Ljubljani, 
Biotehniška fakulteta, oddelek za gozdarstvo, Ljubljana, 52 s. 
LEIBUNDGUT, H., 1981. Untersuchungen ueber das Verhalten von Jungpflanzen 
em1ger verschiedener Baumarten bei verschiedenem Grundwasserstand.-
Schweizerische Zeitschrift fuer Forstwesen, 1981 (132), 5, s. 291-318. 
LEIBUNDGUT, H. / DAFIS, S., 1964. Untersuchungen ueber das Wurzelwachstum 
verschiedener Baumarten.- Schweizerische Zeitschrift fuer Forstwesen, 1964, 115, 
6/7, s. 444-450. 
LEIBUNDGUT, H. / DAFIS, S. / RICHARD, F. 1963. Untersuchungen ueber das 
Wurzelwachstum verschiedener Baumarten.- Schweizerische Zeitschrift fuer 
Forstwesen, 1963, 114, 11, s. 621-646. 
LEIBUNDTGUT, DAFIS 1963. Untersuchungen ueber Grundwasseiverhealtnisse im 
Lehrwald Albisriederberg.- Schweizerische Zeitschrift fuer Forstwesen, 1963 
(114), 1/2, s. 43-59. 
LEHNARDT, F., BRECHTEL, H. M., 1980. Durchwurzelungs und Schopftiefen 
von Waldbestanden verschiedener Baumarten und Altersklassen bei 
unterschicdlichen Standortsverhaltnissen.- Allg. Forst - U. Jagdztg, 6/7, s. 120-
127. 
LESNIK, A., 1976. Mikrorelief in talnica kot vplivna faktorja pri izbiri drevesnih 
vrst v logu črne jelše v prekmurju.- Diplomsko delo, Ljubljana, Biotehniška 
fakulteta, 34 s. 
LEVANIČ, T., 1990. Ocena zgradbe in stanja slovenskih gozdov na podlagi popisa 
propadanja gozdov v letu 1987.- Diplomska naloga, Ljubljana Biotehniška 
fakulteta, 95 s. 
LUKIČ:, N., 1992. Prirast obične bukve u panonskom dijelu Hivatske (Utjecaj 
emisija ili čovjekovog rada?).· Šumarski list, Zagreb 116, s. 113-122. 
MAAREL, E. Van der, 1979. Transformation of cover abundance values in 
phytosociology and its effects in community similarity.- Vegetatio, 39-2, s. 97-
114. 
MARINČEK, L., ZUPANČIČ, M., 1984. Carpinetum subpanonicum Ass. nova.-
Razprave IV, Ljubljana, 25, 3. 
McVEAN, D.N., 1953. Account of Alnus Glutinosa L. (GAERTN.) for the 
Biological flora of the British Isles.- Journal of Ecology, 41, 2, Blackwell 
scientific Publications. 
McVEAN, D.N., 1955. Ecology of Alnus Glutinosa (L.) GAERTN. (I. Fruit 
formation).- Journal of Ecology, 43, 1, s. 45-60, Blackwell scientific Publications, 
Oxford. 
McVEAN, D.N., 1955. Ecology of Alnus Glutinosa (L.) GAERTN. (II. Seed 
distribution and gcrmination).- Journal of Ecology, 43, 1, s. 61-71, Blackwell 
scientific Publications, Oxford. 
64 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 42 
McVEAN, D.N., 1956. Ecology of Alnus Glutinosa (L.) GAERTN. (III. Seedling 
establishment).· Journal of Ecology, 44, 1, s. 194-217, Blackwell scientific 
Publications, Oxford. 
McVEAN, D.N., 1956. Ecology of Alnus Glutinosa (L.) GAERTN. (IV. Root 
system).· Journal of Ecology, 44, 1, s. 218-224, Blackwell scientific Publications, 
Oxford. 
MELIK, A, 1957. Štajerska s Prekmurjem in Mežiško dolino.- Slovenska matica, 
Ljubljana 594 s. 
MLINŠEK, D., 1961. Rast in gospodarska vrednost črne jelše.• Murska Sobota, 28 
s. 
MURPHY, J.0., PALMER, J.G., 1992. A comparison of two tree-ring-index 
standardization techniques.- Can.J.For.Res 22, s. 1922-1928, Canada. 
NEMESSZEGHY, L., 1986. Črna jelša v Prekmurju.- Pomurska založba, Murska 
Sobota, 88 s. 
NORUŠIS, 1986. Advanced statistics SPSS/PC+.- Spss Inc. Chichago, 240 s. 
OTOREPEC, S., 1980. Agrometeorologija.- Nolit, Beograd, 231 s. 
PEREIRA, J.S. / PALLARDY, S., 1989. Water stress limitations to tree 
productivity.- Biomass production by Fast Growing trees (edited by J.Pereira 
and J.J. Landsberg). NATO ASI Series, Series E: Applied sciences • Vol. 166, 
Kluwer Academic Publishers (London, Boston, Dordrecht). 
PRANJIČ, A / LUKIC, N., 1989. Prirast stabala hrasta lužnjaka kao indikator 
stanišnih promjena.- Zagreb, Glasnik za šumske pokuse, 25, s. 79-92. 
PRANJIČ, A, 1972. Odnos visinskog i debljinskog prirasta u sastojinama hrasta 
Južnjaka.- Doktorska disertacija, Šumarski fakultet, Zagreb, 108 s. 
PREUSHLER, T., 1986. Zuwachsreaktion auf Grundwasserabsenkungen in einem 
sfiddeutschen Auenwaldgebiet.- Allg Forst. - u. Jagtztg, 157 (1), str. 1-12. 
PRODAN, M., 1961. Forstliche Biometrie.- Verlagsgesellschaft Muenchen. 
RAVEN, H.P. / EVERT R.F. / CURTIS H., 1985: Biologie der Ptlanzen.- Verlag 
Walter de Gruyter, Berlin, 764 s. 
RICHARD, F., 1984. Ptlanzenstandorte, Wasserspiegellagen und Wasserhaushalt im 
Wurzelraum.- Beihefte zur Schweiz. Z. Forst. 72, s. 102-115. 
SCHWEINGRUBER, F.H., 1983: Der Jahrring (Standort, Methodik, Zeit und 
Klima in der Dendrochronologie}.· Paul Haupt Verlag Bern, 234 s. 
ŠKORIC, A, 1977. Tipovi naših tala.• Zagreb 
ŠOLAR et ali, 1987. Umiranje gozda (navodila za izvedbo ankete).- Inštitut za 
gozdno in lesno gospodarstvo, Ljubljana. 
ŠOLAR, M., 1990. Stanje slovenskih · gozdov v letu 1989 in gibanje njihove 
poškodovanosti v obdobju 1985-1989.- GozdV, 2, s. 85-90, Ljubljana. 
TARMAN, K., 1992. Osnove ekologije in ekologija živali.- Državna založba 
Slovenije, 547 s. 
65 
Levanič T.: Vpliv melioracij na rastne in prirastne značilnosti ... 
WALTER, H., 1957. Wie kann man den Klimatypus auschaulich darstelen?.-
Umsehen in Wisschenschaft und Technik, H.24. 
WRABER, M., 1951. Gozdno vegetacijska slika in gozdnogojitveni problemi 
Prekmurja.- Posebni odtis iz Geografskega vestnika, 23, 52 s. 
WRABER, M., 1965. Združba črne jelše in podaljšanega šaša v slevenskem 
Pomurju.- SAZU, Ljubljana, tipkopis. 
WRABER, M., 1969. Uber die Verbreiterung, Č>kologie und systematische 
Gliederung der Eichen-Hainbuchenwalder in Slovenien.- Feddes Repertorium, 
Berlin, 79, 6, s. 373-389. 
ZAHNER, R. 1968. Water deficits and growth of trees.- "Water deficits and plant 
growth", vol II., T.T. Kozlowski, Academic Press Edition, New York, s. 191-254 
ZAVRL BOGATAJ, A. 1977. Vrednostni prirastek črne jelše na njenih optimalnih 
rastiščih.- Diplomsko delo, Biotehniška fakulteta, Ljubljana, s. 29. 
Zahvahi 
Zahvaljujem se vod~tu gozdnega gospodarstva Murska Sobota in delavcem ter 
revirnim vodjem revirjev Mala Polana in Črni Log. Posebna zalivala pa gre Feliksu 
Golenku, LadislaVLI Idziku in Andreju Gontzu, ki so mi pomagali pri izvedbi 
terenskih del li1 dajali prepotrebne nasvete in informacije, brez katerih pričujoč 
prispevek ne bi mogel nastati. 
Zahvaljujem se tudi mojemu mentorju, prol dr. Marijanu Kotarju, ki me je z 
zanesljivo roko vodil k željenemu cilju. 
Zalivala gre tudi recenzetom prof 
Winklerju li1 mag. Duša1111 Robiču, 
pripomogli k nastanku tega dela. 
dr. Francu Gašper.~iču, pral 
ki so s skrbnim pregledom 
dr. 
ll1 
Iztoku 
nasveti