Meritokracija med mitom, normo in realnostjo

slovenski

2020

letnik 36, številka 94/95

Družbena mobilnost   Družbena neenakost   Education   Izobraževanje   Knowledge   meritokracija   Social capital (Sociology)   Social inequality   Social mobility   Socialni kapital (sociologija)   Znanje

Slovensko sociološko društvo
(Obvezni izvod spletne publikacije)

V zadnjih letih je pojem meritokracije postal predmet mnogih družboslovnih in medijskih razprav, v katerih avtorji prihajajo do različnih sklepov in ocen glede pomena meritokracije za družbeno (ne)enakost, mobilnost, izobraževanje oz. (re)produkcijo znanja ter odnosa med eksperti, politiko in javnim mnenjem. Meritokracija sicer dobesedno pomeni "vladavino" neke posebne skupine z določenimi lastnostmi, vendar jo velja obravnavati tudi kot regulativno načelo, ki usmerja upravljanje s človeškimi viri in izbiro ljudi za strateško pomembne (elitne) funkcije. Glavno vprašanje v tej uvodni in pregledni študiji je: kakšni so pomen, domet in omejitev meritokratske alokacije človeških virov v (nastajajoči) družbi in ekonomiji, zasnovani na znanju, ter kako to vpliva na pojmovanje "zaslug" in profesionalno verodostojnost (meritornost), družbeno mobilnost in pojmovanje družbene (ne)enakosti ter na širši družbeno-politični okvir.

09.04.2021