Javna uprava v sodobnih državah obstaja na štirih ravneh državne in lokalne organizacije: raven države, raven evropske regije (po sprejemu Evropske listine leta l988), raven pokrajine in raven občine. Enoten tehnično organizacijski mehanizem javne uprave vsebuje načelo dekoncentracije, načelo decentralizacije in (v novejšem času) načelo subsidiarnosti. Sodobna država prenaša največ nalog v prostor pokrajine, torej v medzoregijo. Republika Slovenija pa bo imela le dve institucionalizirani upravni ravni: državno in občinsko, ne pa tudi pokrajinske. Obenem bo uveljavljena dvotirna uprava, se pravi, da ne bo nobenih povezav med državo in lokalno samoupravo, ki jo predstavlja občina, kar je sicer redkost v sodobnem svetu. Republika Slovenija se bo potemtakem modernizirala po modelu strogega centralizma, občina pa bo ostala omejena na opravljanje lokalnih zadev najožjega pomena. Območne upravne enote države bodo na območjih dosedanjih občin - v mikroregiji, se pravi, da bodo teritorialno postavljene prenizko in neracionalno. Negativne posledice, ki jih bo imela taka organizacija državnih in lokalnih teritorialnih enot za delovanje slovenske države bodo številne.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:doc-UMMFI5D0

COBISSID

554333

Objavljeno

04.04.2013

Metapodatki

Citiranje

APA:

Šmidovnik, Janez (1994). Problematika predvidene nove konstrukcije javne uprave v Republiki Sloveniji. Teorija in praksa, letnik 31, številka 9/10, str. 755-762. URN:NBN:SI:doc-UMMFI5D0 from http://www.dlib.si

MLA:

Šmidovnik, Janez. "Problematika predvidene nove konstrukcije javne uprave v Republiki Sloveniji." Teorija in praksa letnik 31. številka 9/10 (1994) str. 755-762.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-UMMFI5D0>

Teorija in praksa
1964-
(Zbirni zapis)

številka

Teorija in praksa
1994
(Celotna številka)