"Morje. Veter. Borovci. Približno 30 stopinj Celzija v senci. Hlajenje z bezgovo limonado. Zvok škržatov.
Tokrat se sicer ne odpravljamo v poletje in ne obujamo spominov nanj, smo se pa odločili pod lupo gledati v svet žuželk. A bolj kot premišljujeva, bolj se zdi, da bi nam pri tem koristila tudi megafon in Babilonska ribica; prvi bi ojačal njihov zvok, druga pa bi tako, kot to počne v Štoparskem vodniku po galaksiji, tolmačila neznane jezike, kakršna je žuželščina.
Toda s strašno hudim Jernejem Polajnarjem smo zelo hitro rešili vse morebitne zagate, ki bi jih sicer imeli med druženjem z žuželkami. Kot biolog, ki je zaposlen na Nacionalnem institutu za biologoijo, je več kot primeren interpret njihovega jezika, saj jim že vrsto let precej konkretno prisluškuje in ugotavlja, kaj si imajo povedati.
Bi pa veljalo povedati, da ti živi in živahni predmeti njegovega preučevanja seveda nimajo jezika in glasilk, so pa razvili »govor« tako, da se tresejo; vibracije, ki jih ustvarijo, pa imajo točno določen pomen.
No, zelo pogosto tovrstno tresenje uporabljajo pri dvorjenju. Samci spontano oddajajo bolj komplekse signale, samice pa odgovarjajo z enostavnejšimi. Kako uspešna je takšna komunikacija, pa ni odvisno od Jerneja ali njegovih kolegov na terenu in v laboratoriju.
Je pa zato bolj merljiva njegova komunikacija pri urejanju Wikipedije, ki jo kot eden vodilnih slovenskih wikipedistov soustvarja zdaj že več kot 15 let. Pri tem vsak dan pregleda tudi po 200 objav, jih ureja, briše in piše. V vseh teh letih so zgolj slovenski urejevalci prispevali več kot 175.000 objav.
Kakšen je videti z lupo povečan svet žuželk in kakšno je delo v zaodrju Wikipedije, pa preverite v tokratnem podkastu.
V podkastu se nam je pridružila tudi njegova partnerka Jelena Cvetković, ki je prav tako biologinja, dela pa v knjižnici."