Ljubljana
Potres leta 1895 v Ljubljani

1880-1918

Narodna in univerzitetna knjižnica

Potres 14. aprila 1895 je v Ljubljani povzročil ogromno gmotno škodo, ki je bila ocenjena na približno 7 milijonov goldinarjev. Potres je poškodoval okoli 10 % zgradb, ki so jih kasneje večinoma porušili, med njimi denimo Knežji dvorec (današnji NUK) in Vicedomski deželni dvorec (današnja Univerza). Posledice pa niso imele le negativnih učinkov, saj se je v Ljubljani po potresu marsikaj spremenilo na bolje. Popotresno obdobje je na področju ljubljanskega urbanizma predstavljalo eno od najpomembnejših prelomnic, ki so ga poimenovali tudi »preporod Ljubljane« ali »obdobje Hribarjeve Ljubljane«. Ivan Hribar, ki je bil takrat ljubljanski župan, je bil namreč ključna osebnost razvoja popotresne obnove Ljubljane. V petnajstih letih je od leta 1895 do 1910 zraslo kar 436 novih stavb, 655 pa so jih prizidali. Zgradili so nove mostove, spomenike, parke, telefone, vodovod in kanalizacijo.

13.02.2017