V rokopisu je po 15 vrstic na stran: velik, precej grob ustav s konca 13. ali z začetka 14. stoletja. Gre za čisto raško šolo, brez akcentov in spiritusov. Nasploh je pisava po oblikah in po vsem značaju precej podobna pisavi Radinovega rokopisa iz prvih let XIV. stol. s skrivnostnim 35. indiktom.
Ornamentika rokopisa ustreza omenjenemu datiranju. Vinjeta na f. 4r je v povsem geometrijsko rastlinskem stilu, narejena s cinobrom in črnilom. Prav tako so inicialke v začetku evangelija K, Z in P risane z rdečim cinobrom na črni podlagi. Ostale inicialke so rdeče, enostavne oblike z značilnimi okrasnimi trikotniki pri koncih debel, tipičnimi za rokopise iz časa kralja Milutina.
Ob izvirnih opombah na robu, napisanih z ustavno pisavo, stojijo povsod poznejše opombe o dopolnilih z drugačnim cinobrom, kot je v tekstu, v polustavu ali v hitropisu XV. stoletja.
Platnice so verjetno iz 15. ali začetka 16. stoletja, morda iz časa, ko so bile pripisane obrobne opombe. Lesene plošče z zarezo na robovih so na hrbtu rahlo dvignjene zaradi zaščite kapitalne vrvice. Usnje je na obeh straneh enako ornamentirano s precej širokim okvirom z vrstami palmet in rozet po površini okvira in v notranjem pravokotniku. Na obeh platnicah je po 5 lukenj od kovinskih zaščitnih gumbov oziroma od danes izgubljene zapone.
Na f. 389r je s hitropisom zapisano Manastir Šišatovci, kar kaže na izvor rokopisa. Na podlagi tega zapisa lahko domnevamo, da je tudi ta rokopis prišel v Kopitarjevo zbirko po Vuku Karadžiću, ki je po smrti Lukijana Mušickega odkupil njegovo zbirko (1837), nastalo verjetno večinoma iz šišatovskih rokopisov.
(Mošin 1971)