Sul posto della variazione nella teoria linguistica

italijanski

2009

letnik 49, številka 2

jezikoslovje    jezikovna norma   jezikovna raznolikost

Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Namen avtorja tega prispevka, ki so ga spodbudila zanimanja Mitje Skubica za jezikovno raznolikost, je razmisliti o mestu, ki pripada jezikovni raznolikosti (v smislu znotrajjezikovne raznolikosti) v današnji teoriji jezika. Najprej je poudarjena empirična pomembnost pojava raznolikosti v jeziku in v jezikovnem obnašanju ter natančno opredeljena vrednost koncepta raznolikosti, nato pa je obravnavan splošni problem vloge te raznolikosti in razlogov zanjo. Zdi se, da raznolikost opravlja temeljno družbeno funkcijo prilagajanja, in sicer kot orodje, s pomočjo katerega se lahko izraža identiteta govorcev in skupin. Prispevek nadalje analizira mesto, ki ga ima obravnavanje raznolikosti v glavnih usmeritvah modernega jezikoslovja. Medtem ko strukturalno in nato formalno jezikoslovje znotrajjezikovni raznolikosti odrekata teoretsko pomembnost in njeno vlogo pri razumevanju narave in strukture jezika, pa funkcijsko jezikoslovje podčrtuje važnost raznolikosti, ki lahko prispeva k izoblikovanju jezikovnega sistema tako, da slednji v lastni strukturni konfiguraciji odraža značilnosti rabe in uporabnikov in je zato ustreznejši glede na naloge, ki jih mora opravljati. Na tej osnovi je zatem prikazan problem odnosa med raznolikostjo in sistemom, sledi pa še predvsem skladenjsko naravnana razprava o tem, kakšno mesto bi raznolikost morala imeti v teoriji jezika, in o odnosih med raznolikostjo in teorijo slovnice. Izkaže se, da je mesto jezikovne raznolikosti tam, kjer se stikata sistem in raba; raznolikost, ki jo sistem in še posebej njegovo obrobje potencialno dopušča, se uresničuje v rabi. Toda če bi želeli priti do tehtnejših zaključkov, bi bil potreben izčrpen katalog tistih točk v jezikovnem sistemu, ki izpričujejo raznolikost, tak katalog pa doslej še ni bil izdelan.

14.02.2015