Opis
Izhodišča. Pomemben del postopka zunajtelesne oploditve je izbira najbolj kakovostnih zarodkov za prenos v maternico. V zadnjih letih se kot selekcijsko merilo poleg morfologije zarodkov in blastocist navaja ocenjevanje lege in orientacije pronukleusov (PN) glede na lego polarnih teles ter velikost, število in razporeditev nukleolarnih prekurzorskih telesc (NPT). V študiji smo proučevali vpliv izgleda in lege pronukleusov ter razporeditve NPT na razvoj manjceličnih zarodkov in blastocist. Metode. Pri 113 bolnicah, mlajših od 40 let, zdravljenih s postopki oploditve z biomedicinsko pomočjo (z dodajanjem semenčic k jajčni celici - IVF angl. in vitro fertilization ali z neposrednim vnosom semenčice v jajčno celico angl. intracytoplasmic sperm injection - ICSI), smo 18-20 ur po inseminaciji ocenili 653 zigot. Optimalne zigote Z1 so imele centralno ležeče, dotikajoče PN in enakoštevilna, poravnana NPT. Ostali tipi so od Z1 odstopali po naslednjih značilnostih: Z2 - neporavnana NPT v obeh PN; Z3 - neporavnana NPT v enem PN; Z4 - nedotikajoča se PN. Za vsak tip zigote smo določili delež morfološko normalnih manjceličnih zarodkov in optimalnih blastocist, ki so se razvile iz njih. Rezultati. Med zigotami je bilo 21,8 % Z1, 29,1 % Z2, 34,6 % Z3 in 14,5 % Z4 zigot. Delež morfološko normalnih manjceličnih zarodkov je upadal od tipa Z1 proti tipu Z4 (70,4 % oz. 55,3 % oz. 59,7 % oz. 45,3 %; p<0,05), prav tako tudi delež razvitih blastocist (63,4% oz. 55,3 % oz. 58,8 % oz. 43.2 %). Deleži optimalnih blastocist pa se med skupinami statistično niso razlikovali (11,3 % oz. 11,1 % oz. 8,4 oz. 6,3 %). Zaključki. Boljši razvoj manjceličnih zarodkov in blastocist iz zigot z dobro morfološko oceno PN kaže na to, da je morfologija pronukleusov pomemben napovedni dejavnih za nadaljnji razvoj zigote in skupaj z morfologijo zarodkov in blastocist omogoča izbor najprimernejših zarodkov za prenos v maternico.