Ocena varstvenega statusa Blagajevega volčina (Daphne blagayana) s filogeografsko analizo : doktorska disertacija
Assessment of the conservation status of Blagay's daphne (Daphne blagayana) with phylogeographic analysis : doctoral dissertation

slovenski

doktorska dela

2015

blagajev volčin    varstveni status   varstvena biologija    molekularni markerji   kloroplastna DNA   filogeografija   genski pretok   genetska diferenciacija   populacijska genetika   genetska raznolikost    disertacije

Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta

Blagajev volčin (Daphne blagayana) je nizka polegla grmovnica iz družine volčinovk (Thymelaeaceae). Zaradi svoje redkosti je praktično v vseh državah, v katerih se pojavlja, zavarovan z nacionalnimi akti. Namen naloge je bil ovrednotiti varstveni status Blagajevega volčina na podlagi različnih molekularnih markerjev. Današnji areal Blagajevega volčina je fragmentiran in obsega Balkanski polotok in južne romunske Karpate. Način nastanka fragmentiranih nahajališč ni znan. Po eni od razlag naj bi Blagajev volčin v interglacialu zasedal strnjen areal in se iz njega širil proti severu in severozahodu, po drugi pa naj bi bila fragmentirana severna nahajališča posledica razkosanja v glacialu in kot taka naj bi se ohranila do danes. Način nastanka izoliranih populacij igra vlogo pri znotrajpopulacijski in medpopulacijski genski variabilnosti, kar posledično vpliva tudi na varstvo vrste. Vzorčenje Blagajevega volčina je potekalo na 21 lokacijah znotraj celotnega areala vrste v letih 2009 in 2010. Kot orodje za oceno varstvenega statusa smo uporabili kloroplastno DNA ter AFLP markerje. V filogeografsko analizo smo vključili 95 rastlin iz vseh 21 populacij. Raziskava je temeljila na analizi petih medgenskih vmesnikov kloroplastne DNA: rpl20-rps12, atpB-rbcL, trnL-F, psbA-trnH ter trnK-matK skupaj z genom matK. Rezultati kažejo na obstoj treh skupin: severne skupine, ki vključuje slovenske in italijanske populacije, južne skupine, ki vključuje populacije iz Makedonije, Črne gore in Stolca (BiH) ter osrednje skupine, ki vključuje ostale vzorčene populacije. Tako haplotipna kot nukleotidna raznovrstnost sta najvišji v osrednji, najnižji pa v severni skupini. V drugem delu raziskave smo s pomočjo dominantnih AFLP markerjev ocenili genetsko strukturo izbranih 13 populacij ter ocenili genski pretok med njimi. Rezultati kažejo na razmeroma močno genetsko diferenciacijo vrste (FST = 0,4) in na odsotnost genskega pretoka med oddaljenimi populacijami. S pomočjo programov STRUCTURE in BAPS smo populacije razvrstili v skupine, ki pa niso popolnoma usklajene s skupinami glede na kloroplastno DNA. Neusklajenost vzorcev, ki jih kažeta kloroplastna DNA in AFLP, lahko pripišemo različnim načinom razmnoževanja posameznih populacij ter različnemu načinu dedovanja kloroplastne in jedrne DNA. Na podlagi obeh markerskih sistemov lahko za Blagajev volčin predlagamo identifikacijo treh evolucijsko pomembnih enot (angl. Evolutionary significant units; ESU) in ene dodatne upravljavske enote (angl. Management units; MU), na katere bi se moralo osredotočiti varovanje vrste v prihodnosti.

27.01.2016