Specifičnost dramske forme in etična vprašanja v dramatiki Simone Semenič

slovenski

2017

letnik 40, številka 2

Semenič, Simona, 1975-   literatura in etika   slovenska dramatika   dramska forma   postdramsko gledališče   didaskalije   gledalec

Slovensko društvo za primerjalno književnost
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Članek analizira tri ne več dramska besedila (Poschmann) Simone Semenič, to so zgodba o nekem slastnem truplu ...; medtem ko skoraj rečem še ... ter sedem kuharic, štirje soldati in tri sofije. Glavne osebe vseh treh del so trpinčene in zlorabljene ženske, žrtve verskih in političnih vojn ter patriarhalnih vzorcev in vsiljenih družbenih vlog. Usode žensk so povzete po resničnih osebah in so fragmentarno postavljene v brezčasen fikcijski okvir. Za pisavo Simone Semenič je značilno spodkopavanje ustaljenih bralnih konvencij, s čimer tesneje vključi bralca v proces dekodiranja in interpretacije besedila. Delitev na glavno in stransko besedilo je presežena, saj didaskalije preraščajo uprizoritvene napotke in postajajo enakovreden del besedila, izpostavljena pa je njihova narativna funkcija. Naslovnik dramskega besedila mora tako za posamezni tekst premisliti temeljna razmerja, kdo govori in komu govori, s tem pa tudi status avtorja, dramskih oseb kot tudi svojo lastno pozicijo. Bralec/gledalec je emocionalno in kognitivno tesneje vpet v dogajanje in tako postane v večji meri tudi soudeleženec in posledično soodgovoren za stanje v družbi. Simona Semenič z inovativnimi besedilnimi strategijami doseže umetniške učinke in razpre etične vidike skozi univerzalno perspektivo. Čeprav krši temeljne dramske konvencije, jih v metadramski obliki hkrati relativizira in revitalizira, nove besedilne strategije pa so kar najtesneje povezane z vprašanji recepcije in moči gledališča danes.

12.07.2018