Zunanje determinante razvoja Slovenije in implikacije hitre oziroma odložene vključitve v Evropsko unijo

slovenski

2000

letnik 37, številka 1

ekonomske integracije   Evropska unija    Slovenija    članstvo   družbeni razvoj   integracijski procesi

Narodna in univerzitetna knjižnica

Vključevanje Slovenije v EU bo potekalo še naprej v nestabilnih in nepredvidljivih zunanjih pogojih. Kljub temu je pričakovati upočasnjene in neenakomerne stopnje rasti (zlasti v razvitem svetu), nadaljno intenzifikacijo globalizacijskih in integracijskih procesov in velikanske tehnološke spremembe. Navkljub pričakovanim nihanjem gospodarskih ciklov, ni pričakovati ponovitve Velike krize, je pa pričakovati "depresijsko ekonomiko" in s tem nujnost preventivnega pospeševanja povpraševanja. Nestabilne politično varnostne razmere, zlasti na Balkanu, tudi večajo verjetnost, da vrata EU ne bodo nujno ves čas odprta za nove članice, pač pa se povečuje možnost ponujanja različnih variant nepopolnega članstva. Prilagojena SWOT analiza ocenjenih učinkov hitrega oziroma odloženega članstva v EU po izbranih 16 sektorjih je pokazala, da je v celoti ugodnejša rešitev pospešena vključitev v EU do leta 2004. Koristi te rešitve so večje tudi v primerjavi z erozijo pogajalske pozicije, ki je posledica hitenja zlasti z vidika možne "zgodovinskosti" naslednje širitve. Med najpomembnejšimi koristmi hitre vključitve so večja mednarodna vidnost Slovenije in s tem več priliva tujih neposrednih investicij, okrepitev varnostnega položaja, pospešitev rasti in gospodarske preobrazbe in ne nazadnje, možnost sokreiranja nove evropske arhitekture. Glavni stroški hitrega članstva so erozija pogajalske pozicije in propadanje nekonkurenčnih dejavnosti. Prednosti odložene vključitve v EU pa so pridobivanje časa za izvedbo potrebnih reform, razporejanje stroškov prilagajanja na daljše obdobje ter boljša pripravljenost na črpanje sredstev iz različnih skladov. Vendar pa so stroški predvidoma višji, zlasti stroški, ki izhajajo iz upočasnjene preobrazbe (tudi zaradi manj tujih neposrednih investicij), krhanja konkurenčnosti, slabšega varnostnega položaja, počasnejše tehnološke preobrazbe in ne nazadnje nevarnosti, da se zamudi zgodovinski vlak širitve. Navkljub strateškemu pomenu članstva v EU, pa to ne sme zavreti dolgoročne strategije po vsesplošni globalizaciji slovenskega gospodarstva.

04.04.2013