"Izrekam zvestobo moji novi domovini Republiki Sloveniji ---" : testiranje znanja slovenščine kot drugega in tujega jezika v Sloveniji

slovenski

2012

letnik 57, številka 3/4

slovenski jezik    slovenščina kot drugi/tuji jezik   jezikovna politika   testiranje   državljanstvo 

Slavistično društvo Slovenije
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Prispevek predstavlja položaj govorcev slovenščine kot drugega in tujega jezika, še posebej tistih, ki morajo za svoje življenje in delo v Republiki Sloveniji svoje znanje slovenščine dokazovati z uradnim spričevalom. Podatki zadnjih let kažejo, da število priseljencev v Sloveniji narašča, hkrati pa se povečujejo tudi uradne zahteve po znanju slovenščine. To je že od leta 1992 pogoj za pridobitev slovenskega državljanstva z naturalizacijo, medtem ko druge države Evropske unije jezikovne izpite za t. i. potrebe integracije uvajajo šele zadnjih nekaj let. Jezikovno testiranje za pridobitev državljanstva posega v temeljne človekove pravice in tako odpira številna etična vprašanja, pa tudi vprašanja dostopa do jezikovnega znanja, učnih praks in dejanskih sporazumevalnih potreb oseb, ki se takih izpitov udeležujejo. Na drugi strani pa se vzpostavlja problem tistih področij, kjer bi bilo treba zahteve po jezikovnem znanju jasno definirati, npr. za tuje zdravnike, ki v Sloveniji iščejo zaposlitev. V drugem delu se prispevek osredotoča na obstoječi sistem testiranja znanja slovenščine kot drugega in tujega jezika, navaja nekatere statistične podatke o številu udeležencev na izpitih, njihovem izvoru, učnih praksah in razlogih za opravljanje izpita iz znanja slovenščine, predvsem pa odpira nekatera pomembna vprašanja testiranja specifične populacije, ki govori slovenščini sorodne jezike.

09.07.2013