Avtorica na začetku navede nekaj definicij branja in skuša ob tem opredeliti tudi pojem bralca. S tem pa je tesno povezano tudi branje v funkciji. Ko ločuje različne vrste branja - od pragmatičnega do literarno-estetskega - ugotavlja, da velja branje, ki ni literarno, le za tretjerazredno početje, da gre torej za zanemarjanje informacijskega in strokovnega branja, za kar pa učencev nihče ne usposablja. Ob tem opozarja na prehiter ritem opismenjevanja in osvajanja bralne tehnike, ki sta za mnoge otroke tudi neobvladljiva in zato neosvojljiva, ter na pasti integriranega pouka, kjer je branje podrejeno pragmatičnim ciljem drugih poučevalnih predmetov. Opozarja tudi na to, da je informacijsko branje tesno povezano s strokovnim branjem in iskanjem informacij.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-Z3X2VU2M

COBISSID

3416580

Objavljeno

16.09.2009

Metapodatki

Citiranje

APA:

Kordigel Aberšek, Metka (1992). Branje ali branje. Jezik in slovstvo, letnik 37, številka 3/4, str. 75-82. URN:NBN:SI:DOC-Z3X2VU2M from http://www.dlib.si

MLA:

Kordigel Aberšek, Metka. "Branje ali branje." Jezik in slovstvo letnik 37. številka 3/4 (1992) str. 75-82.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z3X2VU2M>

Jezik in slovstvo
1955-
(Zbirni zapis)