Dostop do raziskovalnih rezultatov : primer doktoratov Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani
Access to research data : case of dissertations from Faculty of Arts, University of Ljubljana

slovenski

2017

letnik 61, številka 3

doktorati   doktorske disertacije   odprti dostop   raziskovalni podatki   siva literatura   visokošolske knjižnice

Zveza bibliotekarskih društev Slovenije
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Namen in zasnova: Zahteve za odprti dostop do rezultatov znanstvenega raziskovanja obsegajo tudi odprti dostop do znanstvenih podatkov, na osnovi katerih je nastala določena znanstvena objava. V digitalnem okolju raziskovalni podatki postajajo dragocen vir, če so shranjeni v obliki, ki omogoča njihovo souporabo in ponovno uporabo ne le za izvorno raziskavo, temveč tudi za prihodnje raziskovanje. Doktorati vsebujejo raziskovalne podatke, ki so pogosto spregledani, če jih je mogoče najti le v prilogah. Pregledali smo, kakšne raziskovalne podatke vsebujejo priloge doktoratov. Sledila je tudi primerjava rezultatov raziskave s francosko študijo po isti metodologiji, s čimer smo želeli primerjati naše rezultate glede na geografsko lokacijo in znanstveno področje. Metodologija/pristop: Opravljena je bila kvantitativna in kvalitativna analiza prilog na vzorcu 226 doktoratov desetih znanstvenih disciplin (andragogika in pedagogika, anglistika, germanistika in prevajalstvo, arheologija, bibliotekarstvo, informacijska znanost in knjigarstvo, filozofija, geografija, psihologija, romanski jeziki in književnosti, umetnostna zgodovina, zgodovina), zastopanih z oddelki Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani iz obdobja 2010-2015. Pred analizo je bil sestavljen evalvacijski seznam po francoski metodologiji, ki je temeljila na predhodnih študijah. Analiza/rezultati: 63% vseh doktoratov vsebuje priloge z raziskovalnimi podatki, ki so lahko zanimivi za ponovno uporabo v kontekstu odprte znanosti. Obseg prilog in tipi predstavitve podatkov se razlikujejo glede na disciplino. Arheologija in umetnostna zgodovina sta disciplini z najobsežnejšimi prilogami, filozofija in psihologija z najmanj obsežnimi. Uporabnost raziskave: Raziskovalni rezultati doktoratov so slabo dostopni, zato je še bolj pomembno, da visokošolske knjižnice sodelujejo v procesu oddaje doktoratov in raziskovalnih podatkov v odprte repozitorije in podatkovne arhive. Visokošolske knjižnice so bile vedno ključne za ohranjanje znanstvene komunikacije. To vlogo bodo ohranile le, če bodo prevzele tudi upravljanje in ohranjanje raziskovalnih podatkov ter tako omogočale dostop do njih.

07.08.2020