Prikaz treh primerov vadbe hoje z napravo E-go pri osebah po preboleli možganski kapi
Three clinical cases of training with E-go device in patients after stroke

slovenski

2015

letnik 14, številka 2

fizioterapija   hoja   možganska kap   rehabilitacija   robotska naprava E-go

Univerzitetni rehabilitacijski inštitut RS – Soča
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Izhodišče: Pri bolnikih po preboleli možganski kapi (MK) je pogosto okvarjena funkcija hoje in ravnotežja. Inženirji na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Republike Slovenije (URI-Soča) so razvili prototip naprave za urjenje dinamičnega ravnotežja med hojo (E-go). E-go je mobilna platforma, na katero je nameščen mehanizem, ki omogoča nastavljivo mehansko podporo medenice v transverzalni ravnini. Hitrost in smer gibanja naprave določa fizioterapevt preko ročnega krmilnega modula. S študijo primerov smo želeli oceniti uporabnost in učinkovitost naprave E-go pri bolnikih po MK. Metode: V raziskavo smo vključili tri bolnike: 49-letna in 55-letna bolnica (prva en mesec po znotrajmožganski krvavitvi, druga pet mesecev po znotrajmožganski krvavitvi) sta vadili hojo prve tri tedne z napravo E-go in nato tri tedne z običajno fizioterapevtsko obravnavo. 65-letni bolnik (šest mesecev po ishemični MK) je najprej tri tedne vadil hojo z običajno FTH obravnavo, nato pa tri tedne z E-go. Funkcijo hoje, ravnotežje in funkcijo spodnjega uda smo ocenili s testi: Fugl-Meyer Assessment za oceno funkcije spodnjega uda, Bergova lestvica za oceno ravnotežja, Lestvica Functional Ambulation Classification, Lestvica ocenjevanja drže pri bolnikih po možganski kapi in Rombergov test. Rezultati: Po zaključeni šesttedenski vadbi se je pri vseh bolnikih izboljšala prehojena razdalja, hitrost hoje in ravnotežje. Pri prvi bolnici in bolniku se je izboljšala tudi ocena z lestvico Fugl-Meyer Assessment za oceno funkcije spodnjega uda, pri drugi bolnici pa ni bilo sprememb. Zaključek: Uporaba naprave E-go se je pri prvi bolnici in bolniku izkazala za uspešno metodo, saj je prišlo do znatnega izboljšanja funkcije hoje in ravnotežja. Pri drugi bolnici se zaradi težke hemipareze tovrstna vadba ni izkazala za primerno, saj je bilo pri vadbi s strani terapevta oteženo sočasno nadziranje naprave in usmerjanje bolnice pri hoji.

18.04.2017