Opombe
Vprašanje identitete je eno izmed temeljnih značilnosti človeške eksistence ţe od njegovega nastanka in tema stalnica od začetkov knjiţevnosti, ki je vedno odgovarjala na vprašanja, kdo je literarni subjekt, od kod izvira, komu pripada (istovetenje z določeno skupino), v čem se razlikuje od določenih oseb in je skozi to razliko edinstven. Zapletenost problema identitete je tudi osrednja tema romanesknega opusa enega najvidnejših predstavnikov sodobne slovenske književnosti Ferija Lainščka. Namen doktorske disertacije je raziskati osebno identiteto protagonistov v povezavi z njihovo regionalno in nacionalno identiteto. Z doktorsko disertacijo ţelim namreč prispevati k slovenistični literarni zgodovini oz. k raziskavi sodobne slovenske knjiţevnosti, v kateri Lainščkov obsežni romaneskni opus še ni bil natančneje in sistematično raziskan. Disertacija je zasnovana dvodelno. V prvem delu pri analizi naslovne problematike in predstavljanju teoretičnih izhodišč raziskujem različne opredelitve identitete (osebna, regionalna in nacionalna) v kontekstu socioloških, psiholoških, etnoloških in antropoloških ter historičnih determinant. V okviru nacionalne identitete predstavim oblikovanje nacionalne identitete pri Slovencih od obdobja romantike s kulturnim, umetnostnim in literarnim gibanjem prve polovice 19. stoletja do danes. Pri orisu regionalne identitete je avtorjev osrednji t. i. genuis loci (Prekmurje) prikazan zgodovinsko, geografsko in etnografsko. V zaključnem poglavju prvega dela disertacije predstavim Lainščkov romaneskni opus (1980-2010) in njegovo recepcijo. Razpravo zaključujem s teoretičnimi izhodišči o povezavi med vprašanjem identitete in literarnega lika, s katerim se ukvarja tudi velik del najnovejše literarne teorije. Teoretični bazi doktorske disertacije sledi v drugem delu naloge sistematično organiziran osrednji del, ki zajema analize in interpretacije Lainščkovega romanesknega opusa (od 1980 do 2010). Gradivo za analizo predstavljajo romani: Peronarji, Raza, Razpočnica, Grinta, Namesto koga roža cveti, Ki jo je megla prinesla, Astralni niz, Vankoštanc, Skarabej in vestalka, Petelinji zajtrk, Trik z vrvjo, Ločil bom peno od valov, Muriša, Nedotakljivi, Ne povej, kaj si sanjala. Ţanrski roman Mož v pasijonski (kriminalka) ter romaneskno skico Černelč in Agasi analiziram v primerjalnem kontekstu z romanoma Astralni niz in Vankoštanc. V analitično-interpretativnem delu 167 disertacije postavljam v ospredje literarna dela in protagoniste romanov, analiziranih s sociološkega vidika ter literarnozgodovinske in interpretativne metode. V Lainščkovem romanesknem opusu sistematično raziskujem osebno identiteto posameznika ali posameznikov "jaz" kot izvir svobode in njegove lastne kreativnosti v povezavi s človekovo družbenostjo. Dokazala sem, da lahko dinamično strukturo identitete protagonistov v smislu razvoja njihove osebne/duhovne inteligence dojemamo kot vseživljenjski proces, zaznamovan z osebnimi krizami, konflikti ter z aktivnimi obdobji in specifičnimi moratoriji, s pasivnim upiranjem ali sprejemanjem različnih druţbenih vloga glede na spol, poklic, verske in politične pripadnosti, moralna načela ali stil življenja. Lainščkovi osrednji literarni liki, ki jih lahko v širšem smislu uvrstimo med zaznamovane, stigmatizirane in marginalizirane ljudi z roba družbe - bodisi izvorno ali zaradi nesrečnega spleta življenjskih okoliščin - na svoji poti samoiskanja ne uspejo oblikovati lastne identitete (uspe le trem od petnajstih). V osrednjem delu tudi natančneje preučujem, kako je identiteta protagonistov povezana z identiteto njihovega geografskega prostora. Sistematična raziskava ter kronološki pregled dogajalnega prostora v romanih sta pokazala, da Lainšček v svojih desetih romanih (od petnajstih predstavljenih) eksplicitno-implicitno tematizira prekmursko-panonsko okolje, kjer še lahko zaznamo dediščino ohranjene prvinskosti, kar pisatelju omogoča stik z arhaičnim človekom in dostop do arhetipskih zgodb. Identiteta Lainščkovih protagonistov je tako povezana z identiteto njihovega geografskega prostora: osrednje literarne like iz prekmursko-panonskega prostora, vpete v mistični svet iracionalno-mitoloških sil, velikokrat vodijo skozi življenje iracionalne sile intuitivnih uvidov v obliki sanj in simbolov; nekateri postopoma postanejo tudi blodni. Kljub temu ne moremo z gotovostjo trditi, da je Lainšček regionalni pisatelj. Analiza romanesknega opusa je pokazala, da Lainšček eksplicitno izpostavi temo nacionalne identitete le v romanu Skarabej in vestalka ter problem etnične identitete v romanih Namesto koga roža cveti in Nedotakljivi. V analitično-interpretativnem delu je v ospredju zanimanja tudi naratološka struktura Lainščkovih romanov, raziskana z literarnozgodovinsko metodo in literarnoteoretičnimi uvidi ter literarnoanalitično metodo, tako da se skozi razpravo posvečam naslednjim prvinam: pripovedi (esejizaciji in lirizaciji), opisu, kronotopu, pripovedovalcu (prvoosebnemu, drugoosebnemu, tretjeosebnemu ter nezanesljivemu), literarni osebi in 168 medbesedilnim navezavam ter vrednotenju literarnega dela. Pri tem sta najpogostejši interpretacijska metoda (vsebinska, motivno-tematska analiza) in metoda oblikovno-stilne analize. Pisateljev raznovrsten in širok umetniški opus omogoča avtorju tudi več recepcijske prepoznavnosti in odzivnosti v slovenskem kulturnem prostoru, zato je Feri Lainšček trenutno med najbolj prepoznavnimi slovenskimi literarnimi ustvarjalci.