Rastoča fraktura lobanje - prikaz primera in pregled literature
Growing skull fracture - case report and review of the literature

slovenski

2004

letnik 73, številka 4

Dojenček   Infant   Lobanja, zlomi   Skull fractures

Slovensko zdravniško društvo
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Izhodišča. Rastoča fraktura lobanje pomeni progresivno večanje frakture, ki vodi v okvaro lobanje. Gre za zelo redek zaplet poškodbe glave in možganov (PGM), ki nastopi skoraj izključno pri dojenčkih in otrocih do 3 let starosti. Redko se pojavi kasneje kot 6 mesecev po poškodbi. Poleg frakture je tudi raztrganina dure. Najpogosteje se odkrije zaradi nastanka tipne gmote pod skalpom. Nezdravljena vodi do nevrološkega deficita in/ali epilepsije. Za diagnozo je najboljša magnetna resonanca (MR) v kombinaciji z računalniško tomografijo (CT) in rentgenogramom (RTG) lobanje. Zdravljenje je kirurško. Potrebna je kraniotomija in rekonstrukcija dure. Bolniki in metode. Deček se je v starosti 10 mesecev skotalil po stopnicah in utrpel diastatsko frakturo temenske kosti na desni strani. Frakturna poka ravnih robov, ki je merila do 5 mm v širino, je segala od lambdoidnega pa skoraj do sagitalnega šiva. Ob sprejemu je bil ocenjen po otroški lestvici nezavesti (CCS) z 11. Nevroloških izpadov ni imel. Zdravljen je bil konzervativno. CT glave razen frakturne poke posebnosti ni pokazal. Deseti dan je bil odpuščen v domačo oskrbo. Ambulantno smo ga skrbno spremljali in na dva meseca ponavljali RTG lobanje. Posnetki so pokazali, da se frakturna poka desne temenske kosti veča. Postavili smo sum na rastočo frakturo lobanje (RFL). Napravili smo še tridimenzionalni CT in MR preiskavo glave. Prva je pokazala obsežno rastočo frakturno poko v desnem temenskem področju. Na MR pa je bilo videti še kortikalno možgansko atrofijo. V frakturno poko je bila izbočena možganovina, vidna pa je bila tudi leptomeningealna cista. Odločili smo se za nevrokirurško operativno zdravljenje. Sedmi mesec po poškodbi smo napravili desno temensko kraniotomijo in napravili rekonstrukcijo dure s periostalnim režnjem. Okvaro lobanje smo krili s titanijevo mrežico. V pooperativnem poteku, razen enega epileptičnega napada takoj po operaciji, ni bilo posebnosti. Dečka smo odpustili dva tedna po posegu neprizadetega v domačo oskrbo. Zaključki. Osnovno patofiziološko dogajanje pri rastoči frakturi lobanje je večanje frakture, pod katero je poškodovana dura. K razvoju zapleta prispeva hitra fiziološka rast možganov pri malih otrocih. Za ugoden izhod je pomembno, da zaplet čimprej prepoznamo in ustrezno kirurško oskrbimo.

15.05.2023