Opombe
Doktorska disertacija z naslovom »Povezava psihosocialnega razvoja s stili starševske vzgoje ter njegovo spodbujanje v relacijski družinski terapiji« raziskuje povezavo psihosocialnega razvoja s stili starševske vzgoje ter spodbujanje psihosocialnega razvoja znotraj procesa terapije po paradigmi relacijske zakonske in družinske terapije. Teoretični del se nanaša na sledeče ugotovitve:* Razvoj osebnosti poteka z vidika 8 stadijev in faz po Eriksonu * Vzgojni stili staršev so pomembni z vidika lažjega razumevanja notranjih konstruktov primarnih odnosov, ki so ključni za analizo temeljnega afekta. * Navezanost, partnerski odnos, družinsko okolje in dinamika v njem so ostali pomembni dejavniki, ki pripomorejo k psihosocialnemu razvoju posameznika.* RZDT gleda na posameznika celostno, kar pomeni, da obravnava njegovo osebnost, doživljanje in delovanje. Odnosi so ključni segment za analizo psihične strukture posameznika. Spodbujanje psihosocialnega razvoja znotraj paradigme relacijske zakonske in družinske terapije tako služi kot temelj za drugi del raziskave. Raziskovalni del naloge vsebuje dva kvantitativna dela. V prvem delu raziskave sta sodelovala 502 udeleženca, vključena v splošni del, v katerem raziskujemo povezanost med psihosocialnim razvojem posameznika in primarno starševsko vzgojo. Uporabili smo dva vprašalnika, od tega eden meri tri vzgojne stile: permisivni, avtoritarni in avtoritativni vzgojni stil staršev (angl. Parental Authority Questionnaire for the Mother's and Father's Parenting Style-PAQ) avtorja J. R. Burija (1991). Drugi vprašalnik pa se nanaša na stadije psihosocialnega razvoja dveh avtorjev, Wessmana in Ricksa (1966; po Lamovec 1994).Pri zasledovanju materinega in očetovega starševskega vzgojnega stila (avtoritaren, permisiven ali avtoritativen) v povezavi s fazami psihosocialnega razvoja in specifičnimi značilnostmi posamezne faze smo ugotovili, da pri posamezniku, ki je bil deležen avtoritarnega vzgojnega stila s strani matere, obstaja večja verjetnost, da težje preide posamezne razvojne faze in se v naslednjih fazah sooča z več nezaupanja, sramom, dvomom, krivdo v zgodnjem otroštvu, difuznostjo vlog v puberteti in izolacijo v fazi mlade odrasle osebe. Posamezniki s permisivnim maternim vzgojnim stilom imajo več možnosti, da se pri psihosocialnem razvoju skozi faze soočajo z večjim nezaupanjem, krivdo, manjvrednostjo, difuznostjo vloge ter izolacijo v fazi mlade odrasle osebe. Obstaja trend, da posamezniki s permisivnim vzgojnim stilom matere v ranem otroštvu gradijo zaupanje, v nadaljnjem psihosocialnem razvoju pa se soočajo z nezaupanjem. Posamezniki z avtoritarnim vzgojnim stilom očeta imajo večjo možnost oteženega prehoda med posameznimi fazami psihosocialnega razvoja. V ranem otroštvu imajo posamezniki s permisivnim vzgojnim stilom večjo verjetnost razvoja povečanega zaupanja, hkrati pa v nadaljnjem razvoju možnost razvoja občutka nezaupanja, sramu, dvoma, manjvrednosti, difuznost vloge, izolacije ter povečane iniciative in hkrati krivde posameznika v lokomotorno-genitalni fazi. Obstaja trend, da posamezniki z avtoritativnim vzgojnim stilom očeta imajo optimalen prehod v oralno-senzorni fazi, kar pomeni, da obstaja možnost za lažji razvoj zaupanja z manjšim občutkom krivde ter lažjim prehodom skozi obdobje pubertete.Drugi del kvantitativne raziskave zajema 86 udeležencev, razdeljenih na dve skupini po 43 oseb. Prva skupina je bila vključena v proces relacijske in družinske terapije, druga pa ni bila vključena v nikakršno obravnavo. V tem delu doktorske disertacije raziskujemo spodbujanje psihosocialnega razvoja znotraj terapevtskega procesa relacijske in družinske terapije pri posameznikih, ki so vključeni v kontinuirani tedenski proces dvanajstih srečanj, ki jih zagovarja model. V raziskavi smo ugotovili, da se je od začetka do konca terapevtskega procesa psihosocialni razvoj skozi faze, merjene z vprašalnikom psihosocialnega razvoja dveh avtorjev, Wessmana in Ricksa (1966; po Lamovec 1994), pomembno izboljšal, razen v fazi mlade odrasle osebe, kjer pa ni prišlo do statistično pomembnih oz. zaznanih sprememb. Posamezniki, ki niso bili vključeni v proces terapije, so na začetku in na koncu merjenja dosegali podobne vrednosti psihosocialnega razvoja, posamezniki, ki so bili vključeni v proces relacijske zakonske in družinske terapije, pa so imeli na začetku bistveno nižji psihosocialni razvoj kot posamezniki v kontrolni skupini, ki pa se je po procesu izenačil ali celo izboljšal. Primerjava med skupino, ki je bila vključena v relacijsko zakonsko in družinsko terapijo in kontrolno skupino, pokaže statistično pomembne razlike, razen v obdobju mlade odrasle osebnosti. Skupina, ki je bila vključena v proces relacijske družinske in zakonske terapije, je v smislu spodbujanja psihosocialnega razvoja presegla kontrolno skupino, za katero je na začetku procesa precej zaostajala. To nakazuje, da RZDT predeluje in spodbuja psihosocialni razvoj v večini faz oz. na večini psihosocialnih področij.Interpretacija rezultatov prvega dela raziskave kaže statistično pomembne povezave med starševskimi vzgojnimi stili in psihosocialnim razvojem posameznika, pri čemer imajo udeleženci pri avtoritativnem pristopu, v zgodnjem otroštvu pa tudi pri permisivnem, največjo možnost za zagotavljanje optimalnega psihosocialnega razvoja. V drugem delu ugotavljamo statistično pomembne razlike med začetkom in koncem merjenja pri posameznikih, ki so bili deležni RZDT, kar pomeni, da se zazna učinek terapevtskega pristopa pri spodbujanju psihosocialnega razvoja posameznika, ki je vključen v proces RZDT. Skupina RZDT in kontrolna skupina se bistveno razlikujeta pri vzgojnem stilu – avtoritarna in permisivna vzgoja matere, pri čemer ugotavljamo, da sta navedena vzgojna stila matere zastopana v bistveno večjem deležu pri skupini, vključeni v RZDT proces. Skupina RZDT je ob prvem merjenju na nižji stopnji psihosocialnega razvoja, po drugem merjenju pa na vseh nivojih psihosocialnega razvoja dohiti kontrolno skupino. Ob koncu drugega merjenja je v muskolarno-analni fazi, lokomotorno-genitalni fazi, v obdobju pubertete – v dimenziji difuznost vlog in v mladi odrasli dobi – dimenzija izolacija zaznati večje odstopanje RZDT skupine v primerjavi s kontrolno.