Bone scintigraphy in clinical routine
Scintigrafija skeleta v klinični praksi

angleški

2001

letnik 35, številka 1

bolezni kosti   okostje   scintigrafija   slikovna diagnostika

Društvo radiologije in onkologije
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Izhodišča. Leta 1971 so prvič izvedli scintigrafijo skeleta z 99 mTc označenimi polifosfati. Od takrat je ta preiskava postala ena od najpogosteje izvajanih v nuklearni medicini. Zadnjih deset let pa so se neprestano spreminjale indikacije za obravnavano slikovno skeletno preiskavo. Predstavljamo različne indikacije, predvsem tiste, ki jih danes upoštevamo. Zaključki. Tako kot v mnogih drugih nuklearnomedicinskih preiskavah s skeletnoscintigrafijo dosežemo veliko senzitivnost sprememb. Često ugotovimo spremembo kostnega metabolizma, preden se posledično spremeni kostna struktura, ki jo zaznamo z rentgenskim slikanjem. Na ta način lahko ugotovimo skrite kostne lezije v celotnem skeletu. Seveda pa so tako ugotovljene kostne spremembe lahko posledica zelo različnih kostnih bolezni. Kostna scintigrafijaima nizko specifičnost, zato pogosto ne moramo določiti etiologije scintigrafsko ugotovljenih kostnih sprememb. Specifičnost preiskaveznatno povečamo s trifazno kostno scintigrafijo in SPECT-om.

16.09.2009