Delitev solastne nepremičnine : doktorska disertacija

slovenski

doktorska dela

2018

Avstrija   civilna delitev   delitev solastnine   delitev stvari   disertacije   fizična delitev   izvršba   izvršba na razdelitev stvari   lastninsko pravo   Nemčija   nepravdni postopek   nepremičnine   nepremičninsko pravo   postopek za delitev stvari v solastnini   premoženjsko pravo   primerjalno pravo   sklep o civilni delitvi   sklep o delitvi   Slovenija   sodna praksa   solastnina   stvarno pravo   Švica

Univerza v Ljubljani, Pravna fakulteta
(Obvezni izvod spletne publikacije)

V doktorski disertaciji so analizirani materialnopravni in postopkovni vidiki delitve solastne nepremičnine v slovenskem pravnem sistemu na teoretični in praktični ravni (slednje skozi kritično analizo slovenske sodne prakse) ter ponujene smotrnejše in učinkovitejše rešitve de lege ferenda, izhajajoč pri tem iz rezultatov primerjalnopravne analize pravnih ureditev Republike Avstrije, Zvezne republike Nemčije in Švicarske konfederacije (Švice). Poudarek je na vprašanju delitve solastne nepremičnine v sodnem postopku. Pri sporazumni delitvi solastniki probleme rešujejo z dogovorom, če to ni mogoče, pa se prav tako rešujejo v sodnem postopku. Stvarnopravni zakonik kot primarno določa sporazumno delitev solastne nepremičnine. Če ta ni mogoča, zakon ureja možnost sodne delitve solastne nepremičnine, pri čemer ima fizična delitev po samem zakonu prednost pred civilno delitvijo. Na predlog solastnika pa lahko sodišče namesto civilne delitve določi tudi delitev s prevzemom celotne solastne nepremičnine v izključno last tega solastnika proti izplačilu preostalih solastnikov. Izhodišče Stvarnopravnega zakonika je primerno, saj so interesi solastnikov najbolje zavarovani ravno pri fizični delitvi solastne nepremičnine. Deljivost stvari bi se zato morala v sodni praksi interpretirati čim širše. V doktorski disertaciji so podani predlogi kriterijev za ugotavljanje deljivosti solastnih nepremičnin, zlasti takih, na katerih stoji stavba in prihaja kompleksnost reševanja vprašanja deljivosti najbolj do izraza. O predlogu za delitev solastne nepremičnine odloči sodišče v nepravdnem postopku. Fizično delitev solastne nepremičnine sodišče dejansko v pretežnem delu izvede že tekom nepravdnega postopka ter izvršba na fizično razdelitev načeloma niti ni potrebna, ampak zgolj še vpisi v kataster in zemljiško knjigo. Drugače pa nepravdno sodišče civilne delitve tekom delitvenega postopka ne izvede, niti s sklepom ne določi modalitet civilne delitve (na primer z določitvijo dražbenih pogojev in podobno). Zato je izvedba civilne delitve, če je udeleženci postopka ne izvedejo v sporazumu izvensodno, prepuščena sodnemu postopku prostovoljne oziroma prisilne izvršitve, torej naslednji fazi - fazi izvršitve sklepa o delitvi. Natančna preučitev trenutno veljavne slovenske zakonodaje privede do sklepa, da sta sodna postopka prostovoljne in prisilne izvršitve sklepa o civilni delitvi pomanjkljivo in nekonsistentno urejena ter posledično tudi neučinkovita. Ta pomanjkljiva pravna ureditev vnaša v sodno prakso zmedo in številne protislovne sodne odločitve, kar je v nasprotju z načelom pravne varnosti. V doktorski disertaciji so vsi ti kompleksni problemi podrobno izpostavljeni, ponujeni številni predlogi za izboljšanje obstoječe pravne ureditve na področju (prisilne) izvršitve sklepa o civilni delitvi ter kritično analizirana obstoječa sodna praksa, vse tudi ob upoštevanju primerjalnopravnega vidika.

15.05.2023