Opis
Izhodišča. Dolenjska je dežela vinogradov in domače žganjekuhe. Cilj naloge jeoceniti umrljivost, prezgodnjo umrljivost, hospitalizacije in bolniški stalež, pripisan škodljivi rabi alkohola na Dolenjskem in v ostali Sloveniji, ter preveriti hipotezo, da je Dolenjska bolj obremenjena z omenjenimi posledicami tveganja pitja alkohola. Metode. Prispevek je deskriptivna analizapodatkov iz zbirk Inštituta za varovanje zdravja in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije za starosti, ki jih določa metodologija Centra za nadzor bolezni (CDC) v ZDA, ločeno po spolu za leta1991-1996. Alkoholu posredno pripisana umrljivost, prezgodnja umrljivost, hospitalizacijein bolniški stalež so računali s pomočjo v ZDA ugotovljenih deležev alkoholu prisojanih ogrožanj za posamezne bolezni in poškodbe, razen za cirozo jeter, za katero obstaja izračunano prisojano tveganje za Slovenijo.Rezultati. Vsi izbrani kazalniki zdravstvenega stanja kažejo statistično pomembne razlike v stopnjah alkoholu pripisanih bolezni in stanj za moške in delno za ženske na Dolenjskem v primerjavi z ostalo Slovenijo. Na Dolenjskem lahko pripišemo alkoholu 12,0% smrti, 23% prezgodnje umrljivosti, 6,2% hospitalizacij in 3,4% bolniškega staleža. V ostali Sloveniji lahko pripišemo alkoholu 9,6% smrti, 19,4% prezgodnje umrljivosti, 5,3% hospitalizacij in 3,4% bolniškega staleža. Zaključki. Država mora oblikovati nacionalno politiko glede rabe alkohola. Temeljiti mora na ukrepih za znižanjeponudbe in povpraševanja po alkoholu, na zgodnjem odkrivanju in preprečevanju škodljive rabe alkohola ter zdravljenju odvisnosti od alkohola. Upoštevati je treba specifičnost regij, kjer ljudje sami izdelujejo alkoholne pijače. Na državni ravni je treba zagotoviti epidemiološko spremljanje podatkov o rabi alkohola in pivskih navadah prebivalstva ter škodljivih posledicah pitja alkohola na zdravtsvenem stanju prebivalcev.