Razprava izhaja iz dejstva, da je "peterburška povest" Bronasti jezdec A. S. Puškina doživela izjemno pozornost tako pri ruskem simbolizmu kot še posebej pri Andreju Belem, ki se je v romanu Peterburg odzval (ob upoštevanju tradicije N. V. Gogolja in F. M. Dostojevskega) z zaostreno groteskno obliko na nekatere temeljne dileme Puškinove stvaritve. Pozornost je posvečena predvsem tistim dilemam in z njimi povezanimi poetološkim vprašanjem, ki jih A. S. Puškin kot eden od utemeljiteljev tradicije "peterburškega teksta ruske literature" zastavlja s svojo stvaritvijo Bronasti jezdec romanu Peterburg Andreja Belega, najizrazitejši umetnini kriznega obdobja ruskega simbolizma, t. i. groteskno-karnevalskega simbolizma. V osprednju je problem krize avtorja, ki pri Puškinu izhaja iz ambivalentnega odnosa " pevca imperije in svobode" do literarnih junakov, pri Andreju Belem pa se zaostri v njegovem prehodu čez meje panestetizma mitopoetskega simbolizma k razdvojenosti med utopično mitopoetsko idejo o preroditeljski vlogi ustvarjalne Besede in zatonom Besede v kaosu "možganske igre".

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-XOXC6AQY

COBISSID

23775842

Objavljeno

14.06.2012

Metapodatki

Citiranje

APA:

Skaza, Aleksander (2003). Roman "Peterburg" Andreja Belogo i poema Mednyj vsadnik" A. S. Puškina. Slavistična revija, letnik 51, številka 4, str. 465-473. URN:NBN:SI:DOC-XOXC6AQY from http://www.dlib.si

MLA:

Skaza, Aleksander. "Roman "Peterburg" Andreja Belogo i poema Mednyj vsadnik" A. S. Puškina." Slavistična revija letnik 51. številka 4 (2003) str. 465-473.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XOXC6AQY>

Slavistična revija
1948-
(Zbirni zapis)