Oblikovanje in empirično preverjanje sprejemljivosti modela upravljanja vpliva uporabnikov zavarovanih območij : doktorska disertacija

slovenski

doktorska dela

2011

Disertacije   okolje   okoljski management   trajnostni razvoj   Turizem   uporabniki   Varstvo okolja   Zavarovana območja

Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta

Zavarovana obala / krajina (kategorija V po IUCN) je območje, kjer je skozi stoletja vzajemno delovanje človeka in narave oblikovalo značilno pokrajino s pomembnimi estetskimi, ekološkimi in kulturnimi vrednotami ter z visoko biodiverziteto. Zavarovano je z namenom trajnostnega upravljanja (angl. management) - zagotavljanja varstva narave, z njo povezanih ekonomskih storitev in kulturnih vrednot ter kakovosti življenja lokalnega prebivalstva. Obisk zavarovanih območij je tudi v Sloveniji vse bolj priljubljena oblika preživljanja prostega casa v naravi. Z načrtovanjem, izvajanjem in spremljanjem aktivnosti za informiranje in usmerjanje uporabnikov zavarovanih območij je moč ohraniti neokrnjeno naravo in tradicionalni način življenja ter vzporedno ponujati neponovljiva doživetja narave. V Evropi ni uveljavljenega modela menedžmenta obiska zavarovanih območij, zato sem na osnovi proučevanja literature ter primerov dobrih praks razvila konceptualni model usmerjanja vplivov uporabnikov zavarovanih območij, ki sem ga nadgradila s pomočjo izvedenih intervjujev s predstavniki ekspertne skupine. V procesu razvijanja modela sem ugotovila, da v Sloveniji še nismo razvili modela upravljanja zavarovanih obmocij, v katerega bi bilo smiselno uvrstiti upravljanje vpliva uporabnikov zavarovanih obmocij. Oblikovala sem model upravljanja zavarovanih obmocij, ki temelji na sedmih korakih in dveh temeljnih pogojih. Model je osredotočen na mehke metode usmerjanja obiskovalcev, čeprav kot izhodišce upošteva (trde metode) coniranje in postavljanje mejnih vrednosti sprejemljivih sprememb z indikatorji varstva narave, trajnostnega razvoja in marketinških aktivnosti. Sprejemljivost modela sem preverila z anketiranjem uporabnikov zavarovanih območij, ki so potrdili njegovo primernost. V uvodu sem postavila osem hipotez, ki so bile ob koncu raziskave potrjene, s tem pa tudi sprejemljivost modela. Ugotavljam, da v Sloveniji obstaja potreba po razvoju modela upravljanja zavarovanih območij, ki naj vključuje smernice trajnostnega razvoja in zahteva medsektorsko načrtovanje, izvajanje in spremljanje aktivnosti upravljanja. Za sprejemanje modrih odločitev je potrebno oblikovati interdisciplinarne time ekspertov in v upravljanje aktivneje vključiti splošno javnost. Za učinkovito nastopanje na izjemno konkurencnem trgu turističnih destinacij je potrebno v zavarovana obmocja vpeljati pristop marketinga in ob naravovarstvenem coniranju dolociti tudi cone, namenjene doživljanju posebnih izkušenj za razlicne ciljne skupine uporabnikov. Za slovenska zavarovana območja so veliko bolj primerne mehke metode usmerjanja, informiranja in izobraževanja obiskovalcev kot stroge omejitve dostopa v zavarovana območja. Z njimi lahko dosežemo zadovoljstvo vseh uporabnikov zavarovanih območij in ohranimo naravo in tradicionalno kulturno okolje za naslednje generacije. Slovenska zavarovana območja bodo postala privlačne turistične destinacije, če se bodo medsebojno povezala (konzorcij parkov), vkljucila v širše regije, spodbujala trajnostni razvoj in komunicirala ter sodelovala z drugimi institucijami in posamezniki pri oblikovanju inovativnih doživljajskih programov za specifične ciljne skupine obiskovalcev. Za uspešno nastopanje bo potrebnih še veliko raziskav, komuniciranja in sodelovanja deležnikov.

07.08.2023