Članek analizira zgodovinsko vlogo družine s pomočjo štirih pojmov: ideološki aparati države, ideološka hegemonija, razlika dominacija/zatiranje in razlika država/civilna družba. Najprej razvije, kako "nuklearna družina" ni pojav, omejen na meščansko družbo, ampak zgodovinska stalnica, ki jo najdemo že v predrazrednih družbah. Razmerje med družino in državo oziroma državno ideologijo je bilo v vsej zgodovini antagonistično: družina je vedno delovala kot izolirana enota, kije uhajala državni kontroli in ki si jo je država skušala podrediti, kot kažejo izkušnje od srednjega veka do nacizma in stalinizma. Čeprav se danes, ob krizi "državne blaginje", mnogo govori o rehabilitaciji družine, pa je ta proces rehabilitacije protisloven, ker si družino prisvajajo različna ideološka polja: konservativno-avtoritarno, etatistično, demokratsko... Tudi napredek "od patriarhata k partnerstvu," je protisloven, ker ga spremlja zaton "avtonomnega" individua, ki se je bil zmožen upreti pritisku družbe.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-XDOT9Q4H

COBISSID

8813405

Objavljeno

19.06.2024

Metapodatki

Citiranje

APA:

Černič Istenič, Majda (1985). Družina kot polje individualnosti. Družboslovne razprave, letnik 2, številka 3, str. 67-75. URN:NBN:SI:DOC-XDOT9Q4H from http://www.dlib.si

MLA:

Černič Istenič, Majda. "Družina kot polje individualnosti." Družboslovne razprave letnik 2. številka 3 (1985) str. 67-75.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XDOT9Q4H>

Družboslovne razprave
2014
(Zbirni zapis)