Raziskovanje razkriva pomembno vlogo ameriških medijev v delegitimizaciji in marginalzaciji delavskega gibanja. Ameriški novinarji le redko obravnavajo delavska vprašanja, in tedaj skozi prizmo "javnega" interesa, ki so mu podrejeni razredni odnosi, privilegira blago in ne njegovih proizvajalcev ter implicitno podpira kapital proti delavcem, katerih delovanje ogroža vsakdanji blagovni promet. Taka usmeritev je zakoreninjena v mišljenjskih vzorcih, ki se jih študentje učijo v univerzitetnih novinarskih programih. Vodilni ameriški novinarski učbeniki celo takrat, kadar gre za zgodbe, v katere so sindikati pomembno vpleteni, ne svetujejo iskanja informacij ali komentarjev med delavskimi voditelji ali člani sindikatov. Če učbeniki zahtevajo od študentov, da pišejo članke o omejitvah zaposlovanja ali odpuščanju le na osnovi zapiskov z novinarskih konferenc, ki jih organizirajo predstavniki podjetij, je jasno, katera perspektiva je pomembna. Novinarski učbeniki zanemarjajo večino prebivalstva - tiste, ki živijo od svojega dela. Delavci in sindikati obstajajo le na družbenem obrobju, kot razdiralna sila, ki sproža v splošni javnosti nelagodje. Če novinarji, ki so na tak način izobraževani, pri svojem delu zanemarjajo delavska vprašanja in perspektive, ni presenetljivo.

Pravice